Več­ni pred­se­dnik?

Ru­ske ustav­ne spre­mem­be Bo pred­se­dnik Vla­di­mir Pu­tin lah­ko vla­dal dr­ža­vi do le­ta 2036?

Delo (Slovenia) - - PREDNJA STRAN -

Bo ru­ski pred­se­dnik Vla­di­mir Pu­tin do­bil mo­žnost, da vla­da dr­ža­vi vse do le­ta 2036?

Da­nes je ura­dni ozi­ro­ma zadnji dan ce­lo­te­den­ske­ga glasovanja, na ka­te­rem bo­do Ru­si ver­je­tno pod­pr­li več kot 200 ustav­nih amand­ma­jev, med ka­te­ri­mi je tu­di ti­sti, ki bo omo­go­čil, da jim bo dol­go­le­tni pred­se­dnik dr­ža­ve Vla­di­mir Pu­tin vla­dal še dva­najst let.

Bo­ris Či­bej

Vse­ljud­sko gla­so­va­nje bi mo­ra­lo po­te­ka­ti 22. apri­la, a so ga za­ra­di pan­de­mi­je co­vi­da-19 pre­sta­vi­li in po­dalj­ša­li na ves teden. Da­nes je zadnji dan glasovanja, na ka­te­rem se bo­do ru­ski vo­liv­ci od­lo­ča­li o pa­ke­tu 206 ustav­nih po­prav­kov. Med nji­mi so čle­ni, ki za­go­ta­vlja­jo, da nad ru­sko usta­vo ni viš­je med­na­ro­dne in­stan­ce in da je po­ro­ka mo­žna le med pri­pa­dni­ko­ma raz­lič­nih na­rav­nih spo­lov, pa tu­di za­go­to­vi­la, da bo­do lah­ko de­lav­ci z mi­ni­mal­no pla­čo in upo­ko­jen­ci z me­seč­ni­mi pre­jem­ki pre­ži­ve­li. V med­na­ro­dni in kri­tič­ni do­ma­či jav­no­sti je da­leč naj­več po­zor­no­sti pri­te­gni­la spre­mem­ba tre­tje­ga od­stav­ka 81. čle­na v če­tr­tem po­glav­ju usta­ve, ki je do­slej po­sa­me­zni­ku do­vo­lje­val, da je lah­ko pred­se­dnik le dva za­po­re­dna šestle­tna man­da­ta. Ta za­po­ved bo osta­la, a bo ve­lja­la le od spre­je­tja amand­ma­jev, za­to se bo za zdaj 67-le­tne­ga Pu­ti­na, ki je že če­tr­tič pred­se­dnik dr­ža­ve, šte­tje za­če­lo zno­va, če se bo mar­ca 2024 spet po­me­ril na pred­se­dni­ških vo­li­tvah. Te­o­re­tič­no re­če­no: spre­mem­ba usta­ve bo po­li­ti­ku, ki je ta­ko ali dru­ga­če na če­lu dr­ža­ve več kot dve de­se­tle­tji, omo­go­či­la, da se bo po­slo­vil od Kre­mlja še­le le­ta 2036, ko bo star 84 let.

Če­prav so raz­lič­ne agen­ci­je za mer­je­nje ljud­ske­ga raz­po­lo­že­nja ob­ja­vlja­le raz­lič­ne raz­i­ska­ve o tem, ali lju­dje pod­pi­ra­jo spre­mem­be, red­ko­kdo dvo­mi o re­zul­ta­tih glasovanja. Vz­po­re­dni rezultati so že na za­čet­ku te­dna po­ka­za­li, da je več kot tri če­tr­ti­ne ti­stih, ki so gla­so­va­li, pod­pr­lo amand­ma­je. Po mne­nju ana­li­ti­kov je glav­ni ra­zlog, da bo­do spre­mem­be spre­je­te, v tem, da vo­liv­ci ni­ma­jo mo­žno­sti glasovanja o vsa­kem amand­ma­ju po­se­bej, za­to bo­do pri nji­ho­vem od­lo­ča­nju so­ci­al­ni »ko­renč­ki« pre­vla­da­li nad po­li­tič­ni­mi »pa­li­ca­mi«.

Upor sis­tem­ske opo­zi­ci­je Ko­mu­ni­stič­na par­ti­ja Ru­ske fe­de­ra­ci­je (KPRF), ki jo že dol­go vo­di Ge­na­dij Zju­ga­nov, je par­la­men­tar­na stran­ka, ki so jo ana­li­ti­ki ve­dno šte­li za »sis­tem­sko opo­zi­ci­jo«: stran­ko, ki je si­cer ni v vla­di, vča­sih mal­ce po­pu­li­stič­no roh­ni, a po­li­ti­ko Kre­mlja ve­či­no­ma pod­pi­ra. To­krat so ko­mu­ni­sti de­jan­sko v opo­zi­ci­ji, saj na­spro­tu­je­jo ustav­nim spre­mem­bam. Zju­ga­nov je v vi­de­o­za­pi­su, ki ga je na­slo­vil na Pu­ti­na, iz­ja­vil, da ima pred­se­dnik dr­ža­ve zdaj v ro­kah več obla­sti, ka­kor »so je ime­li sku­paj car, fa­ra­on in ge­ne­ral­ni se­kre­tar par­ti­je«, pri­vr­žen­ce pa po­zval, naj da­nes pri­de­jo na vo­li­šča in gla­su­je­jo pro­ti. Jav­no­mnenj­ske raz­i­ska­ve so po­ka­za­le, da je med pod­por­ni­ki ko­mu­ni­stov pre­cej več za­go­vor­ni­kov ustav­nih spre­memb ka­kor nji­ho­vih na­spro­tni­kov, a Zju­ga­nov ne ver­ja­me v ve­ro­do­stoj­nost ta­kšnih an­ket. Ta­ko kot ne ver­ja­me v ve­ro­do­stoj­nost se­da­nje­ga vse­ljud­ske­ga iz­ra­ža­nja mne­nja. »No­vo usta­vo lah­ko sprej­me­mo le na re­fe­ren­du­mu, ne pa na gla­so­va­nju, ki od­pi­ra pot anar­hi­ji, ne­re­dom in ukra­ji­ni­za­ci­ji,« je vod­ja ko­mu­ni­stov po­ve­dal za ru­sko no­vi­čar­sko sple­ti­šče Znak.

Nje­go­va stran­ka, ki je ve­dno na­spro­to­va­la prej­šnji, »jel­cin­ski« usta­vi, je spr­va pod­pi­ra­la spre­mem­bo. A ko je v du­mi gla­so­val­ni stroj vla­da­jo­če stran­ke Zdru­že­na Ru­si­ja vse nji­ho­ve po­prav­ke za­vr­nil in se je v be­se­di­lu po­ja­vil še člen, ki bo Pu­ti­nu omo­go­čil vo­de­nje dr­ža­ve še na­sle­dnja dva man­da­ta, so ko­mu­ni­sti re­kli »njet«. »Lah­ko bi že raz­mi­šljal o sta­ro­sti,« je po­ve­dal Zju­ga­nov. Pu­ti­na je pri­mer­jal s sov­jet­skim vo­di­te­ljem Le­o­ni­dom Bre­žnje­vom, ki je spr­va od­i­gral po­memb­no vlo­go, po­tem pa je nek­da­njo dr­ža­vo po­ve­del na pot raz­kro­ja. Tu­di Pu­tin vo­di dr­ža­vo

Fo­to Ma­ksim Še­me­tov/Re­u­ters

v ta­kšno sta­nje, ka­kor je bi­la Sov­jet­ska zve­za le­ta 1991, je pre­pri­čan ko­mu­ni­stič­ni vo­di­telj. »Če bi Pu­tin ko­lo­sal­ne iz­ku­šnje upo­ra­bil v in­te­re­su dr­ža­vlja­nov, ne pa oli­gar­hov in nji­ho­ve­ga sprem­stva, bi bi­lo do­bro. A on se od te dru­šči­ne ni od­ve­zal, kar je naj­ve­čja ža­lost. To je nje­go­va oseb­na tra­ge­di­ja, a tu­di tra­ge­di­ja dr­ža­ve,« je skle­nil Zju­ga­nov.

Pa­dec pri­lju­blje­no­sti

Če­prav ga v 20 le­tih vla­da­vi­ne še ni pod­pi­ra­lo ta­ko ma­lo Ru­sov, je pri­lju­blje­nost ru­ske­ga pred­se­dni­ka Vla­di­mir­ja Pu­ti­na še ve­dno za­vi­dlji­va v pri­mer­ja­vi z ve­či­no nje­go­vih ko­le­gov po sve­tu. Po po­dat­kih ne­od­vi­sne­ga mo­sko­vske­ga cen­tra Le­va­da Pu­ti­na tre­nu­tno pod­pi­ra 59 od­stot­kov pre­bi­val­cev, kar je 10 od­stot­kov manj ka­kor fe­bru­ar­ja, ko se pan­de­mi­ja še ni raz­ši­ri­la po dr­ža­vi.

Del glasovanja v ča­su pan­de­mi­je je tu­di raz­ku­že­va­nje vo­lil­nih skri­njic.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.