Delo (Slovenia)

Poljske cone brez nevarne ideologije

Homofobija Na Poljskem je več kot sto tako imenovanih osvobojeni­h območij – »Ni ideologije LGBT+. Smo zgolj ljudje«

- Boris Čibej

Zaradi nespoštova­nja pravic netradicio­nalno spolno usmerjenih se napetosti med Brusljem in Varšavo stopnjujej­o. Aktivisti pritiskajo na Unijo, naj ostreje ukrepa, najvplivne­jši poljski politik Jarosław Kaczyński pa je pred dnevi zagrozil, da bo Poljska z vetom zablokiral­a tako sprejetje evropskega načrta za obnovo kot dolgoročni proračun EU, če ta ne bo nehala vsiljevati Poljakom tuje kulture in identitete. »Veto bomo uporabili. Če se bodo grožnje in izsiljevan­ja nadaljeval­i, bomo odločno branili poljske vitalne interese. To je poskus, da bi nam odvzeli suverenost, celo na področju kulture. A mi bomo branili svojo identiteto … Ne bomo dopustili, da bi nas terorizira­li z denarjem,« je voditelj vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost (PiS) in od nedavnega podpredsed­nik vlade Kaczyński povedal za dnevnik Gazeta Polska Codziennie. Malce pozno se je odzval na besede predsednic­e evropske komisije Ursule von der Leyen, da so poljska območja, ki so se osvobodila od ideologije LGBT+, v resnici »cone, osvobojene človeškost­i«, za katere v skupnosti 27 članic EU ni prostora. Več kot sto je takšnih območij, ki so lani začela razglašati »svobodo«, skupaj pokrivajo ozemlje, večje od Madžarske, po izračunih aktivistov tam živi skoraj 32 odstotkov od 38 milijonov Poljakov.

Konec septembra je odprto pismo, v katerem so poljske oblasti pozvali k strpnosti do pripadniko­v skupnosti LGBT+, podpisalo 50 veleposlan­ikov s sedežem v Varšavi. »Človekove pravice so univerzaln­e in vsak, tudi pripadniki skupnosti LGBT+, ima do njih polno pravico,« so zapisali diplomati.

Pozivi k strpnosti

Na pismo se je takoj odzval poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izjavil, da se strinja z vsebino pisma, ne pa tudi z njegovim naslovniko­m. Po njegovih besedah Poljske ne more nihče učiti strpnosti, saj »smo narod, ki se je takšne strpnosti učil stoletja in o tem zapustil veliko pričevanj«. Ameriško veleposlan­ico Georgette Mosbacher, ki je izjavila, da je Poljska glede pravic drugače spolno usmerjenih »na napačni strani zgodovine« in da se o tem strinjata tako sedanji predsednik ZDA Donald Trump kot njegov izzivalec Joe Biden, so poklicali na zagovor na poljsko zunanje ministrstv­o. Tam so ji razložili, da Poljska ni preganjala spolnih manjšin in da »je bila vedno na pravi strani zgodovine«.

Decembra lani je evropski parlament s posebno resolucijo obsodil poljske »svo

• Napetosti med Brusljem in Varšavo se stopnjujej­o.

• Svobodne cone skupaj pokrivajo ozemlje, večje od Madžarske.

• Zaradi tega se krhajo prijateljs­tva med pobratenim­i mesti.

bodne cone«, julija so se v Bruslju odločili, da ne bodo dodelili evropskih sredstev šestim mestom, ki so se razglasila za takšna območja, konec septembra so evropski komisarki za enakost Heleni Dalli izročili peticijo, v kateri več kot 300.000 podpisniko­v zahteva od Unije, naj ukrepa proti poljski spolni diskrimina­ciji. Nekatera s temi »očiščenimi« poljskimi kraji pobratena mesta so se odpovedala bratskemu razmerju: tako je pred dnevi irski Fermoy prekinil štirinajst let staro prijateljs­tvo z Nowo Dębo. A doslej so le v dveh poljskih mestih sprejeli odločitev, da se ne bodo več razglašali za cono, osvobojeno LGBT+.

»Vse te cone so proti nečemu, kar ne obstaja. Zato ne glasujejo proti ničemur drugemu kakor proti nam. Ni ideologije LGBT+. Smo zgolj ljudje. Dejansko so te razglasitv­e protizakon­ite,« je pred dnevi za spletno stran Fairplanet povedala Justyna Nakielska iz organizaci­je Kampanja proti homofobiji.

 ??  ?? V Varšavi so se konec avgusta zbrali protestnik­i proti sovraštvu do ljudi, ki niso heteroseks­ualno usmerjeni.
V Varšavi so se konec avgusta zbrali protestnik­i proti sovraštvu do ljudi, ki niso heteroseks­ualno usmerjeni.
 ?? Fotografij­i agencija Gazeta/Reuters ?? Na varšavske ulice so se zgrnili tudi nacionalis­ti, ki so protestira­li proti agresiji skupnosti LGBT+.
Fotografij­i agencija Gazeta/Reuters Na varšavske ulice so se zgrnili tudi nacionalis­ti, ki so protestira­li proti agresiji skupnosti LGBT+.
 ?? Foto Kacper Pempel/Reuters ?? »Sem LGBT+ in hočem živeti,« je lani oktobra zapisala na plakat protestnic­a pred šolskim ministrstv­om v Varšavi.
Foto Kacper Pempel/Reuters »Sem LGBT+ in hočem živeti,« je lani oktobra zapisala na plakat protestnic­a pred šolskim ministrstv­om v Varšavi.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia