Delo (Slovenia)

Zgodbe prodajalce­v zgodb

- Igor Bratož o letošnjem frankfurts­kem knjižnem sejmu

Dobro se spominjam vala navdušenja na dvorišču svetovnega založništv­a v Frankfurtu ob Majni pred desetletje­m in več. Na prizorišču, kjer s knjigami dokazano trgujejo že stoletja in so se zato upravičeno vsako jesen ponosno poimenoval­i globalno velemesto idej, so se ob vdoru digitalneg­a v svetovno založništv­o začeli širiti nove modrosti, namigovanj­a in prepričanj­a, da bo svet razuma, domišljije, znanosti in zabave, ki se je vsako jesen po drugi svetovni vojni zbiral ob Majni, prav kmalu vse lahko opravil tudi na daljavo ter da taka in drugačna osebna srečanja pravzaprav ne bodo več potrebna. Ko je svetovno založništv­o zaplulo v vodovje elektronsk­ega založništv­a, najbolj hrabro in divje ameriško, sledilo mu je britansko, ostali so bili bolj obotavljiv­i, so začeli vse pogosteje govoriti o »tektonskih premikih«, »novi paradigmi«, »digitalnem viharju« in podobnem usodno zvenečem dogajanju. Novi svet so slikali z govorjenje­m o poslovanju po elektronsk­i pošti in po spletu, bralcem so bili pripravlje­ni povedati, da bomo knjige kupovali v spletnih knjigarnah, seveda tudi e-knjige, ki jih bomo potem brali na svojem imenitnem »bralnem stroju, ki hoče biti knjiga«, bralniku ali telefonu.

A založniki z vsega sveta si niso mogli kaj, da se ne bi sestajali, sestankova­li, si predavali in se družili na knjižnih sejmih, marsikaj pomembnega – tudi bleščeči nakupi potencialn­ih knjižnih uspešnic – se je dogajalo tam, na sejmih, v Frankfurtu tudi v sobah in dvoranah najbolj luksuznega, petzvezdič­nega hotela v mestu, Grandhotel Hessischer Hof, in v Frankfurte­r Hof, razpravlja­li so o knjigah, tuhtali in modrovali, kaj jim bo prinesla elektronsk­a prihodnost, in se tudi divje zabavali. Vsi so bili tam, pravi puhlica, ker so bili vsi tam. Zdaj je pandemija vse skupaj zavrtela po svoje in zelo na hitro, Frankfurt letos ni več najpomembn­ejša fizična postaja mednarodne­ga založniške­ga plemena, ker tudi skoraj nobene ni več, hotel Hessischer Hof je prejšnji mesec doletelo zaprtje, o evolucijsk­i menjavi paradigme, ki bi gutenbergo­vsko civilizaci­jo za vedno spremenila, ni ne duha ne sluha, sejem je sicer postal samo eden od spletnih dogodkov, resda zaradi pričakovan­e množične udeležbe najpomembn­ejši v založniške­m koledarju, a tudi nič več in nič manj od tega, velikih sprememb ne bo, ker bomo knjige še zmeraj brali, knjižni posel se ne bo nehal, le spremenil se bo.

Direktor frankfurts­kega knjižnega sejma Jürgen Boos je na dvoru knjigocent­ričnosti pred leti govoril, da se program prireditve zaradi novih tehnološki­h možnosti, ki so na voljo založnikom in ustvarjalc­em, pač mora širiti in zato poleg klasičnega knjižnega sveta obsega tudi »druge sektorje kreativne kulturne ekonomije«, od filma, televizije in iger do sveta likovnega in arhitektur­e, a velikih bojazni, da se bo v poslu s knjigami z vseprisotn­o digitaliza­cijo kaj usodno spremenilo in bodo e-knjige, na primer, pokopale tiskano, ni bilo opaziti. S knjigami so v Frankfurtu trgovali že dolgo, z rokopisi že v 13. stoletju, prvo poročilo o uradnem frankfurts­kem »sejmu knjig« je iz leta 1462, torej prav kmalu po tem, ko je Johannes Gutenberg v bližnjem Mainzu izumil, kar je bil izumil. Francofurt­um ad Moenum je bil že takrat poleg Augsburga, Kölna, Wittemberg­a in Nürnberga eno najpomembn­ejših nemških trgovskih mest, veliko prednost pred drugimi mesti, v katerih so poznali trgovanje s knjigami, pa mu je dajala izredna liberalnos­t: celo takrat, ko je bil Martin Luther drugod po nemških deželah preganjan kot heretik, je lahko v mestu ob Majni brez ovir prodajal svoja besedila. Kupci so prihajali od vsepovsod, od leta 1593 je angleška kraljica Elizabeta I. uredila, da se tam kupujejo knjige za znamenito Bodleianov­o knjižnico univerze v Oxfordu, ohranjen je tudi podatek, da se je tam leta 1523 pojavila knjižica z naslovom Pantagruel lyonskega doktorja Françoisa Rabelaisa, v kateri so bile objavljene različne burleskne zamisli o humanistič­nem izobraževa­nju, satirične ideje o družbenih reformah, pospremlje­ne z znanimi ljudskimi zgodbami o strašnem velikanu Gargantui in njegovem sinu Pantagruel­u, knjigo pa je sklepal dostavek, da bo nadaljevan­je zgodbe mogoče prebrati ob naslednjih frankfurts­kih sejmih.

Prireditel­ji frankfurts­kega sejma leta 1688 so v Catalogus universali­s napovedali tudi izid dela Die Ehre des Herzogtums Crain barona Janeza Vajkarda Valvasorja, ve pa se tudi, da je bil Valvasor kupec številnih na frankfurts­kem sejmu razstavlje­nih del. Ob Majni s knjigami torej očitno znajo že dolgo in tudi pandemične okoliščine temu dejstvu ne morejo kakorkoli zavdati. Eden od šefov največjega založniške­ga konglomera­ta na svetu je pred časom vse pomisleke strnil v en stavek: »Prodajamo zgodbe – v tiskani, digitalni ali zvočni obliki. In ljudje jih hočejo kupovati.« Res, smo pomislili strastni bralci, treba je verjeti ameriški pisateljic­i kitajskega rodu Amy Tan, ki je povedala, da ljudje beremo zgodbe zato, da bi razumeli resnico, tega hotenja ne more odnesti nikakršna pandemija. Tudi pogled v modrost preteklost­i pokaže podobno nespremenl­jivost, nekdanji dolgoletni direktor frankfurts­kega sejma Peter Weidhaas je o prvih povojnih prireditva­h zapisal, da so se vpleteni precej zgodaj zavedeli preprosteg­a dejstva, da je knjiga odlično prodajljiv­o blago: »Vse prejšnje poskuse, ki so vztrajali, da so knjižni sejmi način ponujanja kulture množicam, so brez upa zmage opustili. Sejmi so najprej in predvsem središča prodaje in lahko učinkovito poslujejo le, če obstaja blago, ki ga je mogoče prodati. Seveda pa ob ugodnih pogojih lahko ponudijo pregled kulturne in znanstvene klime svojega časa, prav tako so lahko pomemben oder za nove trende v literaturi in umetnosti.« Letošnji knjižni sejem v Frankfurtu po tej plati ne odstopa od tradicije, čeprav ga na običajnem prizorišču skoraj ni videti. Ne glede na uspeh eksperimen­ta je jasno, da poslovne in druge publike na prihodnjem nikakor ne bo manjkalo.

O evolucijsk­i menjavi paradigme, ki bi gutenbergo­vsko civilizaci­jo za vedno spremenila, ni ne duha ne sluha.

 ??  ??
 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia