Naravi bodo vrnili, kar so ji odvzeli
Naselitev risov v Alpah Cilj je ustvariti povezavo med dinarsko in alpsko populacijo – Sezona odlova se bo začela januarja
Ljubljana – Prihodnje leto projekt Life Lynx, v katerem si prizadevajo ohraniti močno ogrožene rise v Sloveniji in na Hrvaškem s preseljevanjem risov iz Romunije in Slovaške, prehaja v novo prestavo. Po preselitvi sedmih risov na območje Dinarskega gorstva bodo rise naselili tudi v Alpe.
Del risov bo naseljen tudi v Triglavski narodni park (TNP), ki prihodnje leto praznuje 40. obletnico ustanovitve. Je edini narodni park v državi in med najstarejšimi v Evropi. V javnem zavodu TNP pravijo, da bo doselitev risov lepo rojstnodnevno darilo triglavski naravi, s katerim ji bo človek vrnil tisto, kar ji je nekoč odvzel. »Ris je kot ena od treh vrst velikih zveri, ki so na slovenskem ozemlju avtohtone vrste prostoživečih živali, pokazatelj dobro ohranjenega življenjskega okolja in delovanja naravnih ekosistemov.« V TNP je bil največkrat opažen na širšem območju Trente, na Pokljuki in v Bohinju. Nazadnje so ga opazili februarja leta 2018 v dolini Radovne.
Povezava dinarske in alpske populacije
Cilj projekta Life Lynx je na območje stičišča jugovzhodnih Alp in najsevernejšega roba Dinarskega gorstva vključiti pet risov. S tem želijo ustvariti povezavo med dinarsko in alpsko populacijo, kar bi omogočilo dolgoročen obstoj risov na tem območju. Dinarska populacija, ki izhaja iz prve ponovne naselitve risov v Sloveniji leta 1973, je v preteklosti že prišla v Alpe, vendar se je zaradi posledic parjenja v sorodstvu vez pretrgala. »Če hočemo ohraniti risa in preprečiti parjenje v sorodstvu, se mora severnodinarska populacija povezati z alpsko,« poudarja koordinator projekta Rok Černe. »V Švici reprodukcija risov, ki so jih tja spet naselili, poteka že več desetletij. Zadnja leta podatki o tej prihajajo tudi iz Liechtensteina in skrajnega zahodnega dela Avstrije. Od nas do tja ni tako daleč. Če bi se naša populacija dobro razvijala, bi se v prihodnjih 20 ali 30 letih lahko povezala s tamkajšnjo.«
Doselitev risov na Gorenjsko je velik izziv, saj na tem območju ne beležijo stalne prisotnosti risov. Za uspeh doselitve je ključno tudi sodelovanje javnega zavoda TNP. Na območju Pokljuke bodo postavili prilagoditvene obore, iz katerih bodo v naslednjih letih izpuščali rise. Ena je že postavljena na območju parka, druga je na območju lovske družine Nomenj Gorjuše, ki je poleg TNP partner projekta na Gorenjskem.
Potrebovali bodo samce in samice
Sezona odlova risov v romunskih in slovaških Karpatih se bo začela januarja. Drugače kot pri doselitvah risov v Dinaride, pri katerih ni bil tako pomemben spol ulovljenih živali, saj so na območju že prisotni samci in samice, bo za preselitve na Gorenjsko, kjer »domači« risi niso redno prisotni, pomembno odloviti predstavnike obeh spolov. Černe pravi, imajo še tri leta časa za aktivni odlov risov, vendar si želijo naselitev na Gorenjskem izvesti prihodnje leto. »Po idealnem scenariju bi prihodnje leto ulovili dve do tri samice in dva do tri samce ter vse v naravo izpustili naenkrat.« Zato sta postavljeni prilagoditveni obori večji.
Peter Benedik, starešina lovske družine Nomenj Gorjuše, je izpostavil zaskrbljenost lovcev, kako bo ris vplival na plenske vrste (srnjad, gams, muflon), ki so tudi plen lovcev, čeprav sam meni, »da ima veliko večji vpliv na divjad človek kot ris«. Na Gorenjskem so gostote plena dovolj velike. Prav gotovo bo ris vplival nanje; ena žival poje približno 50 srn na leto, vendar ne tako zelo veliko, da bi lovci ostali brez plena,« pojasnjuje Rok Černe. Veliko pa je še neznank. Zanimivo bo, denimo, v prihodnjih letih opazovati, kako bodo doseljeni risi in volkovi na območjih, ki so jih nekoč že poseljevali, vplivali na gostote plena oziroma predvsem na kvote njihovega odstrela. Za zdaj pri jelenjadi bistvenih vplivov nismo zaznali, pravi Černe, ki verjame, da bo prihod velikih zveri v (pred)alpski svet povzročil, da se bodo populacije plenskih vrst, kot sta srnjad (pri risu) in jelenjad (pri volku), sčasoma začele vesti bolj naravno, da bodo postale bolj plašne.
• Po doselitvi v Dinaridih je čas za njihovo doselitev v Alpah.
• Odlov bo v romunskih in slovaških Karpatih.
• Kratkoročni cilj je, da jih naselijo tudi v Alpe.