OECD nam je znižala napovedi letošnjega padca in rasti v 2021
Napovedi Letos 7,5-odstotni padec BDP, prihodnje leto 3,4-odstotna rast – Izboljšanje šele v drugi polovici 2021
Ljubljana – Slovenski BDP bo letos upadel za 7,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi za 3,4 odstotka narasel, pri čemer je pričakovati, da bodo učinki pandemije vplivali na gospodarsko dejavnost še vsaj do konca prvega polletja 2021, napoveduje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
OECD izpostavlja negotovosti in napoveduje, da bodo v drugi polovici leta 2021 in v 2022 naše gospodarstvo poganjali predvsem naložbe in izvoz, zaradi večjega povpraševanja v glavnih trgovinskih partnericah, pozitivne učinke pa naj bi imeli izboljšanje epidemiološke situacije, povečanje zaupanja gospodinjstev zaradi cepljenja in spodbujevalni ukrepi EU. Priporočajo nam ciljane sektorske ukrepe, ki bodo verjetno potrebni zaradi sporadičnih izbruhov virusa v času, ko še ne bo dosežena imunost; s tem naj bi preprečili tudi negativne dolgoročne posledice na gospodarstvo. Ugotavlja tudi, da bo še potrebno subvencioniranje plač v turizmu in razvedrilnem sektorju.
Junija je za Slovenijo pripravila dva scenarija za letos. Prvi je predvidel en val epidemije s 7,8-odstotnim padcem BDP in nato 4,5-odstotno gospodarsko rast v letu 2021, drugi pa je predpostavil jesenski drugi val z 9,1-odstotnim padcem BDP v letu 2020, ki bi mu sledila počasna, le 1,5-odstotna rast v prihodnjem letu. OECD je sicer zdaj znižala napoved letošnjega padca za svetovno gospodarstvo s 4,5 na 4,2 odstotka, znižala pa je tudi napoved za 2021, in sicer s petih na 4,2 odstotka.
Ocena OECD o padcu slovenskega BDP v 2020 je »višja od ocen drugih institucij, kar je posledica drugačnih pričakovanj te organizacije o dinamiki zajezitvenih ukrepov in njihovem trajanju. Po njihovi oceni se bomo z epidemijo spopadali še vso prvo polovico leta 2021, kar pojasnjuje, zakaj je njihova napoved o 3,4-odstotnem odboju BDP tako nizka,« pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in dodaja, da OECD nima drugih pomembnih informacij (na primer oceno epidemiološke slike, ki bi bila bistveno naprednejša), ki jih ne bi imeli tudi drugi. Pričakuje še, da bomo najkasneje spomladi izšli iz glavnine zajezitvenih ukrepov.
Kar zadeva turistični in razvedrilni sektor, Ivanc meni, da sta to dejavnosti, ki sta v povprečju najbolj prizadeti in ju bo država verjetno poskušala podpreti z oblikami pomoči, ki bodo pozitivno vplivale na prihodke (vavčerji ali vrednotnice), vendar verjetno takrat, ko bodo zajezitveni ukrepi za te dejavnosti odpravljeni. Sheme podpore trgu dela po sogovornikovem mnenju ne bi smele biti povsem sektorsko omejene, zaradi narave poslovanja teh panog (v njih so namreč tudi poslovni subjekti, ki so registrirani v drugih dejavnostih). »Ustreznejša je uporaba kriterija znižane realizacije in na podlagi tega vezava upravičenosti do pomoči pri nadomestilih za zaposlene, ki čakajo na delo.«
• OECD pri svojih napovedih izpostavlja negotovosti.
• Pričakuje, da bodo učinki pandemije trajali vsaj do polletja prihodnje leto.
• Priporoča nam ciljane ukrepe za pomoč gospodarstvu.