Čemu je namenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje?
Kaj je glavni namen dodatnega pokojninskega zavarovanja in kdo ga lahko sklene?
Sistem pokojninskega zavarovanja v Sloveniji je do leta 2000 temeljil izključno na pretočnem oziroma dokladnem modelu (angl. pay-as-you-go), katerega bistvo je prerazporejanje prispevkov (obveznosti) zaposlenih in njihovih delodajalcev v pokojnine (pravice) upokojencev. Zaradi demografskih sprememb in znižanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je postal sistem v zadnjih dveh desetletjih neuravnotežen, saj pravice iz naslova pokojnin presegajo obveznosti iz naslova vplačil prispevkov za pokojninsko zavarovanje.
Država zato v sistem namenja dodatna proračunska sredstva, kar vpliva na njen javnoinančni položaj in gospodarsko perspektivo. Iz podatkov o demografskem stanju, višini pokojnin, obdavčitvi dela in primanjkljaju v pokojninski blagajni je jasno, da bodo prihodnje generacije upokojencev poleg pokojnine iz pretočnega – obveznega pokojninskega zavarovanja potrebovale tudi dodatno pokojnino. Država se tega zaveda, zato že od leta 2000 omogoča prihodnjim generacijam upokojencev, da si z varčevanjem v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja z izdatnimi davčnimi olajšavami zagotovijo dodatno pokojnino.
Za varčevanje se lahko odloči vsak posameznik (individualno dodatno pokojninsko zavarovanje) ali pa varčevanje za vse svoje zaposlene uredi delodajalec (kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje). Več kot 95 odstotkov varčevalcev je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih prek delodajalca.
Kako je s tem zavarovanjem v težkih koronavirusnih časih, ko se povečuje število brezposelnih in je veliko zaposlenih na čakanju? Se v takšnih razmerah lahko zamrzne? Ali pa teče naprej, tudi če je varčevalec na čakanju, na zavodu za zaposlovanje, na cesti?
Če zaposleni, ki ga je delodajalec vključil v dodatno pokojninsko zavarovanje, zaradi različnih razlogov pred upokojitvijo prekine delovno razmerje, ima več možnosti. Lahko nadaljuje varčevanje prek novega delodajalca, če mu ga ta omogoča, lahko ga nadaljuje tudi samostojno, vendar le, če je plačnik prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje. Poleg tega lahko zahteva izplačilo vseh sredstev, ki mu jih je do 31. decembra 2012 vplačal delodajalec, in vseh sredstev, ki jih je kadarkoli vplačal sam. Ker pa je izplačilo v celoti obremenjeno z dohodnino, prejme na svoj račun bistveno manj sredstev, kot jih je privarčeval. Prav tako je mogoča začasna ali trajna prekinitev plačevanja premij, v tem času pa se sredstva plemenitijo kot običajno.
Kaj pa, če je zavarovanec poslan na zavod za zaposlovanje, na čakanje za leto ali celo dve leti pred upokojitvijo?
Pogoj za redno prenehanje zavarovanja in prejemanje dodatne pokojnine – pokojninske rente – je upokojitev, in sicer kakršnakoli. Če je posameznik leto ali dve leti pred upokojitvijo poslan na zavod za zaposlovanje, lahko v tem času bodisi sam nadaljuje varčevanjem bodisi do upokojitve preneha s plačevanjem premij.
Ali se je med krizo zaradi epidemije zmanjšal obseg dodatnega pokojninskega zavarovanja, tudi v podjetjih in pri drugih zaposlovalcih?
Velika večina podjetij svojim zaposlenim tudi letos v nespremenjenih zneskih vplačuje premije. Nekaj podjetij, zlasti tista, ki so jim prihodki drastično upadli, na primer v storitvenih dejavnostih in turizmu, pa je začasno zamrznilo plačevanje premij.
Kolikšna je najnižja premija dodatnega pokojninskega zavarovanja in kolikšna najvišja možna v letošnjem letu? Kako je z davčno olajšavo?
Minimalna letna premija je 300 evrov, maksimalna pa je omejena na 5,844 odstotka bruto plače posameznika oziroma 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje, vendar ne več kot 2819 evrov.
Kaj še lahko ljudje naredijo do konca leta, da dosežejo najvišjo premijo; doplačajo glede na višino plače?
Vsem varčevalcem dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki imajo to možnost, svetujemo, da ob koncu leta vplačajo razliko do maksimalne premije in tako polno izkoristijo davčno olajšavo pri dohodnini, ki je ne omogoča nobena druga oblika varčevanja. V ta namen smo pripravili informativni kalkulator, s katerim posameznik hitro in preprosto izračuna, kolikšen znesek lahko do konca leta še vplača in kakšen znesek povrnjene dohodnine lahko pričakuje.