"Un­hei­mlich" Ber­to­ko­va raz­sta­va na Du­na­ju

Go­ran Ber­tok je go­to­vo naj­bolj ko­tro­ver­zni slo­ven­ski ume­tni­ški fo­to­graf, ki mu ni­ti v sve­tov­nem me­ri­lu ni mo­go­če naj­ti pri­mer­lji­ve­ga opu­sa

Vecer - - KULTURA - BO­RIS JAUŠOVEC

Vča­sih o ume­tno­sti go­vo­ri­mo, da nje­na ge­ni­al­nost me­ji že na no­rost. Vča­sih pa je nje­na no­rost že ge­ni­al­na. Go­ran Ber­tok je go­to­vo naj­bolj kon­tro­ver­zni slo­ven­ski ume­tni­ški fo­to­graf, pa ven­dar mu stro­kov­ni kro­gi pri­zna­va­jo, da mu ni­ti v sve­tov­nem me­ri­lu ni mo­go­če naj­ti pri­mer­lji­ve­ga opu­sa. Da v tem iz­u­me­tni­če­nem, ko­mer­ci­al­nem in este­ti­zi­ra­nem sve­tu še ni po­stal raz­vpit, je ne­ma­ra kri­vo ne­la­god­je, ki ga spro­ža po­gled na nje­go­ve na­tu­ra­li­stič­ne, ek­s­pli­ci­tne fo­to­gra­fi­je. Za­ni­ma ga na­mreč, kot sam pra­vi, "te­lo in na­si­lje", to­rej te­lo, ki tr­pi - in tu­di uži­va, na pri­mer v se­ri­ji Omen. Za­to so na nje­go­vih sli­kah ne le te­le­sa, ki tr­pi­jo za­vo­ljo ne­o­bi­čaj­nih sek­su­al­nih praks in fe­ti­šev, am­pak tu­di te­le­sa za­por­ni­kov, po­do­be bi­vših in­ter­ni­ran­cev v kon­cen­tra­cij­ska ta­bo­ri­šča, da bi se ta nje­gov in­te­res v za­dnjem de­se­tle­tju iz­te­kel v fo­to­gra­fi­je tru­pel, in to ne več pre­po­znav­nih, tem­več raz­pa­da­jo­čih v mr­tva­šni­ci in go­re­čih v kre­ma­to­ri­ju. Ne­kaj, kar je v po­pol­nem na­spro­tju z da­na­šnjim pre­vla­du­jo­čim druž­be­nim oku­som, ki je "bom­bar­di­ran z mla­di­mi, zdra­vi­mi, glad­ki­mi, ble­šče­či­mi in pov­sem po­pred­me­te­ni­mi te­le­si", kot sta v raz­stav­nem li­stu k Ber­to­ko­vi pre­gle­dni raz­sta­vi na Du­na­ju Te­lo in me­so za­pi­sa­la Mi­ha Col­ner in Ja­sna Jer­nej­šek.

Naj­prej ne­kaj dru­ge­ga

Obi­ska­li smo to s Fre­u­dov be­se­do "Un­hei­mlich", Ber­to­ko­vo raz­sta­vo na Du­na­ju, v ga­le­ri­ji Pho­ton, ki si­cer pri­ha­ja iz Lju­blja­ne, v Bro­t­fa­brik na Abs­ber­ggas­se. Te dni je tam bil vo­den ogled z av­tor­jem in vod­jem ga­le­ri­je De­ja­nom Slu­go. Am­pak po­vej­mo naj­prej ne­kaj dru­ge­ga. Go­ran Ber­tok se je s fo­to­gra­fi­jo za­čel ukvar­ja­ti že pred več kot če­trt sto­le­tja. Nje­go­ve pr­ve čr­no-be­le akt fo­to­gra­fi­je smo ob­ja­vlja­li v Ve­če­ru na stra­ni Punk je mr­tev in že te­daj so vzbu­ja­le me­ša­ne ob­čut­ke, že te­daj tu­di zgra­ža­nje. Go­le žen­ske, tu­di mo­ški, vr­vi, no­ži, ka­vlji, pa ven­dar svo­je­vr­stna, ce­lo ero­tič­na po­e­ti­ka, sve­tlob­na le­ta stran od gla­mur fo­to­gra­fi­je (zna­čil­ne mor­da za por­no­gra­fi­jo). Na pr­vo žo­go se je de­žur­nim kri­ti­kom zde­lo rav­no obra­tno: da gre pri Ber­to­ko­vih fo­to­gra­fi­jah za pro­vo­ka­ci­jo za­vo­ljo pro­vo­ka­ci­je. Na lo­kal­nem ra­diu so za­vo­ljo ene od te­daj ob­ja­vlje­nih Ber­to­ko­vih slik pri­pra­vi­li ce­lo eno­ur­no po­go­vor­no od­da­jo o do­mnev­ni por­no­gra­fi­ji v Ve­če­ru. Ne v Vro­čem Ka­ju. In se­ve­da so ljud­je plju­va­li. Ti­sti­krat sem mu ho­tel po­la­ska­ti in sem mu de­jal, da je prav­za­prav slo­ven­ski Ro­bert Ma­pple­thor­pe. Pa me je za­bil: "Ven­dar je bi­stve­na raz­li­ka! Ma­pple­thor­pe je mr­tev, jaz sem pa pre­kle­to živ!" Bil je mr­tev sa­mo ne­kaj me­se­cev. Go­ran Ber­tok je ka­sne­je po­stal "sla­ven" za­vo­ljo ne­ke dru­ge "pro­vo­ka­ci­je", ko sta s ko­le­gom za­žgal Stru­njan­ski križ in se je ogenj men­da vi­del do Be­netk. Du­še­bri­žni­ška Slo­ve­ni­ja ga je ana­te­mi­zi­ra­la. V Tr­stu je bi­la raz­sta­va nju­nih slik s te­ga blas­fe­mič­ne­ga per­for­man­sa, pri če­mer na kri­žu ni na­sta­la no­be­na ško­da, saj sta ga ume­tni­ka pred­ho­dno za­šči­ti­la, ze­lo uspe­šna.

Ate­i­stič­ni sve­tni­ki in mu­če­ni­ki

Vr­ni­mo se k vo­de­ne­mu ogle­du. Go­ran Ber­tok je v za­čet­ku po­ve­dal, ka­ko tež­ko je na­šel mo­de­le za fo­to­gra­fi­je te­les, ki se iz­po­sta­vlja­jo re­snič­ne­mu na­si­lju v sa­do­ma­zo­hi­stič­nih pra­ksah: "Več let sem is­kal člo­ve­ka, ki bi to za­res po­čel." Ali so nje­go­ve fo­to­gra­fi­je in­sce­ni­ra­ne, ga je vpra­šal Slu­ga. Ber­tok: "Mo­ja fo­to­gra­fi­ja ni ni­ko­li do­ku­men­tar­na, do­ku­men­ta­ri­stič­na, ve­dno gre za in­sce­na­ci­jo, re­ži­jo. Pri teh ci­klu­sih - SM - sem upo­šta­vl za­ko­ni­to­ti od­no­sov med do­mi­no in ta­ko ime­no­va­nim su­žnjem." Pa ven­dar na nje­go­vih fo­to­gra­fi­jah ne vi­di­mo obeh oseb sku­paj, "ker me od­nos ne za­ni­ma, za­ni­ma me te­lo. Te­lo ob­de­lu­jem kot ki­par, ki gne­te gli­no." Za­ni­kal je, da bi bi­le nje­go­ve sli­ke pro­vo­ka­ci­ja ozi­ro­ma sa­mo pro­vo­ka­ci­ja. Kaj ta­ke­ga bi bi­lo po­zer­stvo in to bi bi­lo v re­sni­ci tež­ko kon­si­sten­tno po­če­ti več kot 25 let. "De­la vse­bu­je­jo pro­vo­ka­ci­jo, a vse­bu­je­jo še tu­di vse dru­go," se iz­ma­že Ber­tok in do­da, da ga v Slo­ve­ni­ji kljub te­mu mno­gi za­ra­di ob­na­ša­nja na ume­tni­ški sce­ni zmer­ja­jo z "idi­o­tom, kre­te­nom in psi­ho­pa­tom". A so mu bi­li za te po­snet­ke in­spi­ra­ci­ja kr­ščan­ski sve­tni­ki in mu­če­ni­ki, ta­ko glo­bo­ko vti­snje­ni v na­šo kul­tu­ro. Če­prav Ber­tok pri­zna, da je si­cer ne­ve­ru­joč in da po nje­go­vem po smr­ti ni ni­če­sar več. In zno­va pre­se­ne­ti: "Te­ga člo­ve­ka, ta moj mo­del bi pa­pe­žu lah­ko pre­dla­gal za be­a­ti­fi­ka­ci­jo. Kaj­ti on se za­res od­ku­pu­je in žr­tvu­je za na­še gre­he!" De­jan Slu­ga je ob tej do­mi­sli­ci pri­znal, da ko­le­gi ume- tno­stni zgo­do­vi­nar­ji do­slej te­ga ni­so za­zna­li, "bi pa s to mi­sli­jo mar­si­kaj po­sta­lo ve­li­ko bolj ja­sno". Ena od oko­li dvaj­se­tih obi­sko­valk, ki ce­lo ne­kaj ve o li­kov­ni ume­tno­sti, mi je po kon­cu vo­de­ne­ga ogle­da de­ja­la to­le: "Go­ra­no­vih slik v re­sni­ci ne mo­rem gle­da­ti. Am­pak sli­ka iz se­ri­je Rde­če, sli­ka mr­tve­ga do­jenč­ka v for­mal­de­hi­du, ne mo­rem si kaj, je naj­lep­ša, naj­ne­žnej­ša upo­do­bi­tev Je­zušč­ka, kar sem jih do­slej vi­de­la."

Te­lo, mu­če­no te­lo, je gli­na, ki jo gne­te fo­to­graf Go­ran Ber­tok

Sli­kaj ra­je ži­ve

Za vstop v mr­tva­šni­co, pri­po­ve­du­je Ber­tok, se je po­ga­jal in nanj ča­kal pet­najst let. Ne­ki zna­ni slo­ven­ski pa­to­log, ki je bil si­cer tu­di sli­kar, mu je do­bro­na­mer­no de­jal, naj ven­dar ra­je iz­be­re dru­ge mo­ti­ve, saj je ži­vlje­nje ven­dar le­po. "To mi po­ve člo­vek, ki si­cer se­ci­ra mr­tve," Ber­tok ube­se­di pa­ra­doks, ki ga ustvar­ja­jo ar­bi­trar­ne druž­be­ne nor­me in pred­sod­ki, med nji­mi je go­to­vo ta­bu smr­ti. Ber­tok je pri fo­to­gra­fi­ra­nju tru­pel, se­ri­ja Post mor­tem, ra­zlo­žil: "Pa­zim, da mo­ja fo­to­gra­fi­ja ni kič, da to ni zgolj pro­vo­ka­ci­ja, da gre za do­bro kom­po­zi­ci­ja, da je fo­to­gra­fi­ja estet­ska. Ne­koč so vse mo­žne pred­pi­se kr­ši­li re­ci­mo zdrav­ni­ki, ki so ku­po­va­li tru­pla za raz­i­sko­va­nje." De­jan Slu­ga je pa­ra­doks druž­be­nih kon­ven­cij pov­zel z dru­ge, ze­lo ak­tu­al­ne stra­ni: "Da­nes so v druž­bi pro­ble­ma­tič­ni be­gun­ci. Ven­dar be­gun­ci na­go­var­ja­jo na­šo hu­ma­nost, na­šo so­li­dar­nost. Druž­ba pa po ve­či­ni sku­ša od­go­vo­ri­ti s stra­hom, s pred­sod­ki, pri če­mer vpra­ša­nje za­ko­ni­to­sti po­sta­ne njen ali­bi."

Go­ran Ber­tok je do­dal, da bi pri zbir­ki lo­banj, na ka­te­ro bi zr­li, ne raz­po­zna­li ne­kih in­di­vi­du­al­nih po­tez: "Bi­le bi si vse ne­ka­ko po­dob­ne. Mo­je lo­ba­nje v kre­ma­to­ri­ju pa do­bi­jo in­di­vi­du­al­ne, ka­rak­ter­ne la­stno­sti," sko­či k sli­kam iz se­ri­je Obi­sko­val­ci in po­ka­že: "V kre­ma­to­ri­ju se ne­kaj zgo­di. Ta se sme­ji, ta kri­či, ta je hu­dob­na, ti­sta ne­žna ... Is­kal sem ta oseb­ni iz­raz, da so ta oko­stja oži­ve­la. De­jan­sko so te fo­to­ga­ra­fi­je por­tre­ti." Na­da­lje­val je: "Vsi ve­mo, da bo­mo umr­li. Am­pak ob­sta­ja raz­li­ka med tem, da ne­kaj več, in tem, da ne­kaj vi­diš, ob­ču­tiš. Tru­plo je oti­pljiv do­kaz smr­tno­sti, po­ka­že ti, da ne boš ušel. Ver­ja­mem, da po ti­stem ni ni­če­sar več, pro­gram se bo do­konč­no iz­klju­čil. Svo­je te­lo po smr­ti pre­pu­ščam zna­no­sti, če­prav mi kljub pre­pri­ča­nju v ti­sti po­pol­ni nič ni vse­e­no, da ga bo­do raz­re­za­li, raz­ko­sa­li. Prav ta­ko imam eno že­ljo. Če ga bo­do fo­to­gra­fi­ra­li, naj ga fo­to­gra­fi­ra do­ber fo­to­graf. Nič ni­mam pro­ti, če bi te fo­to­gra­fi­je ne­koč, upam, da ne prej kot čez tri­de­set ali pet­de­set let, raz­sta­vi­li sku­paj z mo­ji­mi in re­kli: tu so Ber­to­ko­ve sli­ke, ta tu­le pa je Ber­tok sam. To bo hec­no in le­po."

(Bo­ris Jaušovec)

Raz­sta­va Bo­dy and Fle­sh /Te­lo in me­so bo na Du­na­ju od­pr­ta še do 31. ok­to­bra.

(Bo­ris Jaušovec)

Go­ran Ber­tok in De­jan Slu­ga na vo­de­nem ogle­du sko­zi raz­sta­vo

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.