Re­kor­di ni­so iz­klju­če­ni

Za­ra­di ve­li­ke to­plo­tne obre­me­ni­tve je od ju­tri do pet­ka raz­gla­še­na rde­ča sto­pnja ogro­že­no­sti

Vecer - - V ŽARIŠČU - Mi­ha Ra­i­če­vič

Za­čel se j e za­go­to­vo naj­bolj vro­či te­den te­ga po­le­tja, pra­vi me­te­o­ro­log Bra­ne

Gre­gor­čič z agen­ci­je za oko­lje (Ar­so). To po­me­ni, da bi lah­ko od da­nes pa do ne­de­lje vsak dan na­me­ri­li tem­pe­ra­tu­re nad 35 sto­pi­nja­mi Cel­zi­ja. Ni iz­klju­če­no ni­ti, da bi lah­ko pa­del vročinski re­kord iz le­ta 2013, pa je po­ve­dal me­te­o­ro­log An­drej Vel

ka­vrh. Ta je bil iz­mer­jen na le­ta­li­šču Cer­klje ob Kr­ki, kjer so na­me­ri­li 40,8 sto­pi­nje Cel­zi­ja. Naj­hu­je bo v ni­žin­skem ob­ro­bju v vzho­dni in ju­go­vzho­dni Slo­ve­ni­ji. Vel­ka­vrh pra­vi, da bo­do iz­po­sta­vlje­ni tu­di v Be­li kra­ji­ni, lah­ko pa tu­di v spo­dnje­po­sa­vski re­gi­ji in Po­mur­ju.

Si­cer pa ne bo vro­če sa­mo pri nas, tem­več kar na ce­lo­tnem Bal­ka­nu in v Pa­non­ski ni­ži­ni. Ce­lo do Bal­ti­ka bo se­gal vročinski val, ven­dar pa tam ne bo ta­ko hud. Nad te kra­je na­mreč pri­ha­ja vro­ča in su­ha sub­trop­ska zrač­na ma­sa z Ma­ro­ka, ki se bo nad na­ši­mi kra­ji za­dr­že­va­la še vse do po­ne­delj­ka.

Ob že če­tr­tem le­to­šnjem vro­čin­skem va­lu Gre­gor­čič pra­vi, da bo­do lah­ko lju­dje ob mor­ju uži­va­li v ma­e­stra­lu (ve­tru z mor­ja), ki je ne­ko­li­ko hla­dnej­ši, kot so tem­pe­ra­tu­re na ko­pnem, in je za­to v sen­ci lah­ko ob­ču­tek la­god­ja ze­lo pri­je­ten nav­kljub ze­lo vi­so­kim tem­pe­ra­tu­ram. Za­go­to­vo pa bo najhla­dne­je v hri­bih. Na nad­mor­ski vi­ši­ni nad 1500 me­tri tem­pe­ra­tu­re po ve­či­ni ne bo­do pre­se­gle 25 sto­pinj Cel­zi­ja. A po­zor. V sre­do­gor­ju (na nad­mor­skih vi­ši­nah 500 ali 600 me­trov) bo­do prav ta­ko za­ra­di ze­lo de­be­le pla­sti to­ple­ga zra­ka ze­lo vi­so­ke tem­pe­ra­tu­re, ki so lah­ko še viš­je kot po ni­ži­nah, kjer po­no­či na­sta­ja tem­pe­ra­tur­na in­ver­zi­ja, pra­vi Vel­ka­vrh.

V pri­mer­ja­vi z le­tom 2003, ko je bi­lo po­le­tje pri nas naj­to­plej­še do zdaj, ta­krat je bi­lo iz­mer­je­nih tu­di naj­več dni s tem­pe­ra­tu­ra­mi nad 30 sto­pinj Cel­zi­ja, pa zdaj ne bo ta­ko hu­do. So pa mo­go­či ve­čji ek­s­tre­mi, po­ja­snju­je Vel­ka­vrh. "Ti­sto po­le­tje je bi­lo v pov­pre­čju bolj vro­če, ni pa bi­lo ta­ko hu­de vro­či­ne," je po­ve­dal.

To­ple no­či, su­ša in ozon

Za­ra­di ze­lo vi­so­kih tem­pe­ra­tur bo ve­li­ka tu­di to­plo­tna obre­me­ni­tev, to pa bo­do do­da­tno po­slab­ša­le še ze­lo to­ple no­či. Po me­stih in na Pri­mor­skem bi se lah­ko zgo­di­lo tu­di, da po­no­či in pro­ti ju­tru ne bo­do tem­pe­ra­tu­re pa­dle pod 20 sto­pinj Cel­zi­ja, kar je za člo­ve­ka lah­ko ze­lo obre­me- nil­no. In že ta­koj zju­traj se bo za­če­lo hi­tro in moč­no se­gre­va­ti, po­u­dar­ja Vel­ka­vrh.

Ker bo ve­li­ko ja­sni­ne in bo ozra­čje ze­lo to­plo, bo tu­di ve­li­ko UV-žar­kov. Ni iz­klju­če­no, da bi lah­ko po­ne­kod po dr­ža­vi na­me­ri­li tu­di vi­so­ke kon­cen­tra­ci­je ozo­na, ven­dar j e to ze­lo od­vi­sno od lo­kal­nih raz­mer. Ni pa še ja­sno, ali lah­ko ob po­pu­šča­nju vro­či­ne v za­čet­ku pri­ho­dnje­ga te­dna pri­ča­ku­je­mo tu­di ka­kšna ne­ur­ja. Gre­gor­čič je de­jal, da te­ga še ne mo­re­jo na­po­ve­da­ti.

Ka­ko rav­na­ti v vro­čin­skem va­lu?

Na in­šti­tu­tu za va­ro­va­nje zdrav­ja (NIJZ) po­ja­snju­je­jo, da so na vi­so­ke tem­pe­ra­tu­re naj­bolj ob­ču­tlji­vi otro­ci in sta­rej­ši, ogro­že­ni pa so tu­di bol­ni­ki s srč­no- žil­ni­mi obo­le­nji in obo­le­nji di­hal, di­a­be­ti­ki, bol­ni­ki z obo­le­nji led­vic, bol­ni­ki z du­šev­ni­mi mo­tnja­mi in ne­po­kre­tni. Na urav­na­va­nje to­plo­te vpli­va tu­di uži­va­nje ne­ka­te­rih zdra­vil, si­cer pa so lah­ko ogro­že­ne še lju­dje s so­ci­al­no- eko­nom­ski­mi pro­ble­mi in ti­sti, ki so do­da­tno iz­po­sta­vlje­ni ne­ka­te­rim de­jav­ni­kom iz oko­lja, kot so one­sna- žen zrak, bi­va­nje v pod­stre­šnih sta­no­va­njih, v slab­še pre­zra­če­nih ali pre­na­tr­pa­nih pro­sto­rih, brez na­prav za hla­je­nje pro­sto­rov, ter de­lav­ci, ki de­la­jo na pro­stem. NIJZ na­va­ja, da se lah­ko ob dalj­ših ob­do­bjih vro­či­ne na ko­ži po­ja­vi­jo ko­žni iz­pu­šča­ji, člo­vek lah­ko do­bil vro­čin­ske kr­če ali do­ži­vi vro­čin­sko iz­čr­pa­nost, lah­ko tu­di ome­dli ali pa ga za­de­ne vro­čin­ska kap.

Naj­bolj na uda­ru kro­nič­ni bol­ni­ki

V UKC Lju­blja­na so si­cer le­tos za­ra­di ne­po­sre­dne iz­po­sta­vi­tve vro­či­ni pre­gle­da­li šti­ri bol­ni­ke. Po­ja­snju­je­jo, da se lju­dje naj­več­krat pre­gre­je­jo za­ra­di špor­tnih de­jav­no­sti ali de­la v vro­či­ni. Ve­či­no ta­kšnih pa­ci­en­tov obrav­na­va­jo že na te­re­nu ali v okvi­ru služ­be nuj­ne me­di­cin­ske po­mo­či. So pa ime­li na ur­gen­ci že ve­li­ko pri­me­rov kro­nič­nih bol­ni­kov - med dru­gim srč­nih, pljuč­nih, kar­ci­nom­skih, de­men­tnih in ne­po­kre­tnih -, pri ka­te­rih se kot vzrok po­slab­ša­nja v ozad­ju lah­ko po­ja­vlja vro­či­na. Ta na­mreč lah­ko vpli­va na po­slab­ša­nje zdra­vstve­ne­ga sta­nja, prav ta­ko čez­me­ren uči­nek zdra­vil v kom­bi­na­ci­ji s čez­mer­no to­plim oko­ljem in pre­majh­nim vno­som te­ko­či­ne, so po­ja­sni­li v lju­bljan­skem kli­nič­nem cen­tru. V UKC Ma­ri­bor nam je pred­stoj­nik ur­gen­tne­ga cen­tra dr. Ro­man Ko­šir od­go­vo­ril, da ne­po­sre­dno za­ra­di vro­či­ne v pri­mer­ja­vi z lan­skim ju­li­jem ni­so obrav­na­va­li ve­čje­ga šte­vi­la pa­ci­en­tov.

Te dni dni za­u­žij­te do­volj te­ko­či­ne. Med 10. in 16. uro se skrij­te v sen­co ali za­pr­te in hla­dne pro­sto­re. Fi­zič­ne na­po­re ome­ji­te na ju­tra­nje in ve­čer­ne ure. Na son­cu se na­ma­ži­te z za­šči­tno kre­mo s fak­tor­jem, ki ni niž­ji od 30. Ne pu­ščaj­te otrok v par­ki­ra­nem av­to­mo­bi­lu.

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Tu­di va­ši hi­šni lju­bljenč­ki po­tre­bu­je­jo več sve­že vo­de, za­go­to­vi­te jim tu­di sen­co.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.