Plu­si in mi­nu­si ipad šo­le

Na Dan­skem so iz­ve­dli svo­je­vr­sten po­skus z upo­ra­bo pa­me­tnih teh­no­lo­gij, o nji­ho­vih pred­no­stih in sla­bo­stih go­vo­ri dan­ska ne­vro­znan­stve­ni­ca dr. The­re­sa Schil­hab

Vecer - - V ŽARIŠČU - Po treh dneh so bu­lji­li le še v ta­bli­ce Tra­di­ci­o­nal­ne vzgoj­ne me­to­de še ve­dno de­lu­je­jo Bolj kot vse­bi­na je po­memb­na lo­ka­ci­ja Pre­bra­no v knji­gi si za­po­mni­mo bo­lje

"Kot smo slu­ti­li, se je ze­lo hi­tro iz­ka­za­lo, da ob­sta­ja ma­lo li­te­ra­tu­re o tem, kaj se zgo­di, ko knji­ge na­do­me­sti­mo z ipa­di: kaj poč­ne­jo uči­te­lji, kje se uči­jo učen­ci in ali se učen­ci na­u­či­jo vse, kar bi se po uč­nem na­čr­tu mo­ra­li. Prav ta­ko nas je za­ni­ma­lo, kaj se zgo­di med od­mo­ri, kaj učen­ci poč­ne­jo, po­tem ko so že ta­ko ali ta­ko ime­li ta­bli­co cel dan v ro­ki," po­ja­snju­je ne­vro­znan­stve­ni­ca. Pri­mer­jal­no so spre­mlja­li tri sku­pi­ne otrok – mlaj­še, sre­dnje in naj­sta­rej­še učen­ce. Pri učen­cih niž­je sto­pnje so uči­te­lji in vod­stvo po treh dneh ugo­to­vi­li, da učen­ci ni­so več po­če­li ni­če­sar dru­ge­ga kot bu­lji­li v ta­blič­ne ra­ču­nal­ni­ke. Enaj­stle­tni­ki so v in­ter­vju­jih po dveh me­se­cih upo­ra­be ipa­dov raz­la­ga­li, da se ne spo­mni­jo več, ka­ko je bi­lo v šo­li prej. "Ena de­kli­ca je re­kla, da ji je žal, da ne ho­di­jo več na igri­šče. Vsi so raz­la­ga­li, ka­ko tež­ko je, ko ta­blič­ne­ga ra­ču­nal­ni­ka ne upo­ra­blja­jo," raz­la­ga Schil­ha­bo­va, ka­ko otro­ci ni­so več ime­li ča­sa za kaj dru­ge­ga. Je pa za­ni­mi­vo, da ni bi­lo več po­memb­no, kdo se s kom igra in kje, med­tem pa so prej ko­ga iz­lo­či­li iz so­ci­al­ne sku­pi­ne. Tu­di ti­sti, ki prej ni­so bi­li dru­žab­ni in so bi­li bolj iz­gu­blje­ni, so se po no­vem lah­ko za­te­kli k ta­blič­ne­mu ra­ču­nal­ni­ku. Pri sta­rej­ših učen­cih je bi­lo po­dob­no, ven­dar manj dra­stič­no.

Kot po­ja­snju­je so­go­vor­ni­ca, v šo­li kljub vse­mu ni­so pre­ne­ha­li upo­ra­blja­ti ta­blič­nih ra­ču­nal­ni­kov. Učen­ci, ta­ko mlaj­ši kot sta­rej­ši, jih upo­ra­blja­jo še da­nes. "Na šo­li res ni­so ve­li­ko ve­de­li o tem, ka­ko upo­ra­blja­ti pa­me­tne na­pra­ve, kaj se bo zgo­di­lo, ko bo šo­la pre­pla­vlje­na z ipa­di. Prav ta­ko ni­so ve­de­li, kam se obr­ni­ti po in­for­ma­ci­je. Še ve­dno pa ver­ja­me­jo, da je to pra­va stvar, ki jo mo­ra­jo na­re­di­ti in da bo­do zmo­gli. Še ve­dno sle­di­jo ci­lju, da po­sta­ne­jo ipad šo­la. So pa za­če­tne po­go­je ne­ko­li­ko spre­me­ni­li. V niž­jih ra­zre­dih ta­ko še ni­so opu­sti­li knjig, ven­dar se tru­di­jo, da bi čim več de­la­li s teh­no­lo­gi­jo. Knjig se bo­do zne­bi­li bolj po­ča­si." Pri nas se ob ra­bi no­ve teh­no­lo­gi­je uči­te­lji, sploh sta­rej­ši, pre­stra­ši­jo, saj dan­da­nes otro­ci ve­do več od njih. Tu­di na Dan­skem je bi­lo ve­li­ko uči­te­ljev pre­pri­ča­nih, da ne bo­do kos na­lo­gi. Ne­ka­te­ri so za­ra­di hi­tre­ga ra­zvo­ja res ime­li tu­di te­ža­ve. Tu­di ne­ka­te­ri iz­med star­šev so na­spro­to­va­li od­lo­či­tvi ob­či­ne. Ne­vro­znan­stve­ni­ca po­u­dar­ja, da ne bi sme­li bi­ti pre­pri­ča­ni, da so otro­ci v upo­ra­bi teh­no­lo­gi­je bolj­ši od sta­rej­ših. "Mor­da so bolj­ši v po­sa­me­znih di­sci­pli­nah ali pa v teh­nič­nem zna­nju, ka­ko se z ne­čim spo­pa­sti. Je pa tu kup stva­ri, ki jih mla­di ne ve­do. Ka­ko se ob­na­ša­ti na sple­tu, na kaj mo­ra­jo bi­ti po­zor­ni, ka­ko je tre­ba in­for­ma­ci­je pre­ve­ri­ti dva­krat, ka­te­rim vi­rom lah­ko za­u­pa­jo. Da ve­do več o po­sa­me­znih pro­gra­mih ali apli­ka­ci­jah, še ne po­me­ni, da so iz­ur­je­ni o vsem. Ve­li­ko stva­ri na­mreč vpli­va na to, da si urav­no­te­žen upo­rab­nik sple­ta. Po­seb­na spo­sob­nost je tu­di, kaj po­če­ti z vsem zna­njem, ki ga do­biš, ka­ko se skon­cen­tri­ra­ti na uče­nje, ka­ko se znaj­ti pri več opra­vi­lih hkra­ti," raz­mi­šlja so­go­vor­ni­ca in do­da­ja, da so otro­ci kdaj že lah­ko na­pre­dnej­ši, a da tra­di­ci­o­nal­ne vzgoj­ne me­to­de še ve­dno de­lu­je­jo. Znan­stve­ni­ki ugo­ta­vlja­jo, da se z upo­ra­bo pa­me­tnih teh­no­lo­gij spre­mi­nja­jo tu­di na­še na­va­de uče­nja. "Ves čas smo v sti­ku s sve­tom in na­čin na­še­ga po­mne­nja se je spre­me­nil. Ta­ko se ne spo­mni­mo več, kaj smo pre­bra­li, ne spo­mni­mo se vse­bi­ne, tem­več le to, kje smo ne­kaj pre­bra- li, v ka­te­ri ma­pi je, na ka­te­ri sple­tni stra­ni," iz­po­sta­vi so­go­vor­ni­ca. "Vsi do­sto­pa­mo do ve­li­ke­ga šte­vi­la in­for­ma­cij, ko­li­či­na teh je ve­li­ko ve­čja kot pred upo­ra­bo pa­me­tnih teh­no­lo­gij, in res si je tež­ko za­po­mni­ti vse. Štu­di­je ka­že­jo, da ve­li­ko in­for­ma­cij osvo­ji­mo že med br­ska­njem. Čez dan smo v sti­ku z mno­gi­mi in­for­ma­ci­ja­mi, ne­ka­te­re od njih so do­bre, dru­ge pa po­pol­ne sme­ti. Ni več kot nek­daj, ko smo v ro­ki dr­ža­li knji­go in je v njej vse bi­lo res. Lju­dje se tu­di ne usta­vi­jo in si sku­ša­jo za­po­mni­ti, ker je za­nje ne­ka stvar po­memb­na, am­pak se za­na­ša­jo na to, da bo­do že po­gle­da­li.

Ob upo­ra­bi no­vih teh­no­lo­gij je po­memb­no, da ti veš, kje naj­ti stva­ri, da si kri­ti­čen do vi­rov, da na­re­diš dvoj­no pre­ver­ja­nje, kot pa kaj na­tanč­no be­re­mo. V to smer bo mo­ra­la tu­di mo­der­na pe­da­go­gi­ka. Čas, ki ga bo­do uči­te­lji po­sve­ti­li po­sa­me­znim te­mam, bo dru­ga­čen kot se­daj. Učen­ce bo­do mo­ra­li na­u­či­ti kri­tič­ne­ga pre­so­ja­nja in no­vih stra­te­gij za po­mne­nje in­for­ma­cij." Pa je ta­kšno zna­nje, ko vse­bi­na ni več ta­ko po­memb­na, sploh še zna­nje? "Je, am­pak ne v tra­di­ci­o­nal­nem smi­slu. Če bi vsi upo­ra­blja­li mo­bil­ne te­le­fo­ne, bi bi­li ti­sti, ki so v tem ze­lo do­bri, iz­ur­je­ni, da hi­tro naj­de­jo in­for­ma­ci­jo, pa­me­tnej­ši, bolj spo­sob­ni. Bolj kot znaš upo­ra­blja­ti na­pra­vo, bolj­ši si." Znan­stve­ni­ki so tu­di ugo­to­vi­li, da si bo­lje za­po­mni­mo, ka­dar be­re­mo iz knji­ge, kot ka­dar ne­ko stvar pre­be­re­mo na pa­me­tnem te­le­fo­nu. Ka­dar na te­le­fo­nu be­re­mo ne­kaj tež­ke­ga, se nam to zdi še tež­je. "Po­zor­nost, ki jo vlo­ži­mo, ka­dar be­re­mo knji­go, je dru­gač­na kot ka­dar be­re­mo na pa­me­tnem te­le­fo­nu. Po sle­dnjem do­bi­vaš še spo­ro­či­la od pri­ja­te­ljev, vklo­plje­na ima­mo ob­ve­sti­la. Ob tem pa lah­ko po te­le­fo­nu be­re­mo raz­lič­ne ža­nre in bra­nje po­sta­ne bolj pli­tvo. Na te­le­fo­nu gle­da­mo sme­šne vi­dee, no­vi­ce, vre­men­sko na­po­ved, glo­bo­ke in zah­tev­ne član­ke. Ker je vse na is­ti na­pra­vi, med nji­mi ne raz­li­ku­je­mo. Pred tem smo ime­li za vsa­ko od teh stva­ri po­seb­no knji­go, kar ti je po­ma­ga­lo raz­li­ko­va­ti tu­di med vse­bi­no. Ve­del si, ali gre za knji­go ša­lji­ve na­ra­ve, pri­po­ved­ko ali knji­go o teh­nič­nih fe­no­me­nih. To je go­vo­ri­la z na­slov­ni­co, stran­mi. S pa­me­tni­mi na­pra­va­mi so te in­for­ma­ci­je iz­gu­blje­ne, ne veš na­tanč­no, s čim imaš opra­vi­ti, ne veš, ali si za­čel bra­ti ne­kaj tež­ke­ga. Eno­stav­no ne vlo­žiš do­volj ener­gi­je. Brez kon­cen­tra­ci­je po­sta­ne še bolj tež­ko. Lah­ko si re­češ, da se mo­raš skon­cen­tri­ra­ti, am­pak to mo­ra bi­ti za­ve­stna od­lo­či­tev. Ko be­reš knji­go, te tu­di lah­ko kaj zmo­ti, a ne na enak na­čin kot pri pa­me­tnem te­le­fo­nu," po­ja­snju­je so­go­vor­ni­ca. Te­le­fon na­mreč po­nu­ja še to­li­ko dru­ge­ga, kar je na­me­nje­no od­vra­ča­nju po­zor­no­sti, za pri­te­go­va­nje na­še po­zor­no­sti upo­ra­blja­jo su­per­sti­mu­la­ci­jo, opo­zo­ri ne­vro­znan­stve­ni­ca.

Kaj pa me­ni o po­sku­sih Fin­ske, da se učen­ci ne bi več uči­li pi­sa­ti z ro­ko, am­pak se bolj po­glo­blje­no uči­jo tip­ka­nja? "Bolj kot si pri uče­nju de­ja­ven s te­le­som, na več raz­lič­nih mest se lah­ko na­ve­že­jo in­for­ma­ci­je v mo­žga­nih in si laž­je za­po­mniš. Če ne­kaj na­re­diš z ro­ka­mi, pi­šeš de­ni­mo, se je laž­je na­u­či­ti, kot če le pri­ti­sneš tip­ko. Vsi sti­ski tip­ke so ne­ka­ko ena­ki, ko pa pi­šeš, ni vsa­ka čr­ka ena­ka. Po dru­gi stra­ni pa, če ne bo­mo več do­sti pi­sa­li, za­kaj bi se še mo­ra­li uči­ti pi­sa­nja? Za­to sem ob tem vpra­ša­nju ma­lo shi­zo­fre­na. Če ne bi na­me­sto ka­mna en­krat za­če­li upo­ra­blja­ti kla­di­va, tu­di ne bi bi­lo ra­zvo­ja. Če opu­sti­mo uče­nje pi­sa­ve, bo­mo go­to­vo kaj iz­gu­bi­li, kaj pa tu­di pri­do­bi­li," za­klju­či The­re­sa Schil­hab.

Fo­to: Igor NAPAST

Le kje so me­je upo­ra­be ta­blic v šol­skih pro­gra­mih.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.