Iz re­vo­lu­ci­je v dik­ta­tu­ro

Ve­ne­zu­e­la bi lah­ko šti­ri le­ta po smr­ti Hu­ga Cha­ve­za in ustav­nih spre­mem­bah po­sta­la av­to­krat­ska dr­ža­va nje­go­ve­ga ne­spo­sob­ne­ga na­sle­dni­ka

Vecer - - PO SVETU - Er­do­ga­ni­za­ci­ja dr­ža­ve Re­vo­lu­ci­ja ali kra­ja Ob­sod­be iz ZDA in EU

Bo­li­var­ska re­pu­bli­ka Ve­ne­zu­e­la, ki jo je le­ta 1988 raz­gla­sil re­vo­lu­ci­o­nar­ni vo­jak Hu­go Cha­vez, oči­tno od­ha­ja v zgo­do­vi­no, vsaj če je so­di­ti po do­god­kih v za­dnjih me­se­cih in ne­delj­skih vo­li­tvah v usta­vo­daj­no skup­šči­no, ki naj bi obli­ko­va­la no­vo usta­vo. Ta po mne­nju ve­ne­zu­el­ske opo­zi­ci­je, ki že več kot šti­ri me­se­ce or­ga­ni­zi­ra pro­te­ste, v ka­te­rih je umr­lo pre­ko sto lju­di, ne bi pri­ne­sla nič dru­ge­ga kot še več po­o­bla­stil se­da­nje­mu pred­se­dni­ku Ni­co­la­su Ma­d­uru ali, po­ve­da­no dru­ga­če, dik­ta­tu­ro. Ve­ne­zu­e­la, nek­daj naj­bo­ga­tej­ša juž­no­a­me­ri­ška dr­ža­va z ogro­mni­mi za­lo­ga­mi naf­te, je v šti­rih le­tih Ma­d­u­ro­ve­ga vla­da­nja uto­ni­la v re­všči­no. Če je bi­la za ča­sa Cha­ve­za, ki je za ra­kom umrl 2013, rev­na sla­ba če­tr­ti­na pre­bi­val­stva ( kar je za Ju­žno Ame­ri­ko ma­lo), je zdaj rev­nih lju­di 80 od­stot­kov. Le krog oko­li pred­se­dni­ka Ma­d­u­ra, nek­da­nje­ga vo­z­ni­ka av­to­bu­sa in sin­di­ka­li­sta, ki ga je Cha­vez iz­bral za svo­je­ga na­sle­dni­ka, je bo­gat, 54-le­tni pred­se­dnik pa ima moč­no pod­po­ro voj­ske. To­da na vo­li­tvah po Cha­ve­zo­vi smr­ti je zma­gal s ko­maj 51- od­sto­tno pod­po­ro in pre­cej ja­sno je, da bi na na­sle­dnjih po­go­rel. Ne­ka­te­ri ga zdaj že ime­nu­je­jo juž­no­a­me­ri­ški Ro­bert Mu­ga­be po "več­nem" pred­se­dni­ku Zim­bab-

Po ne­dav­ni za­o­stri­tvi ame­ri­ških sank­cij pro­ti Ru­si­ji je ura­dna Mo­skva uda­ri­la na­zaj: ru­ski pred­se­dnik Vla­di­mir Pu­tin je v ne­de­ljo de­jal, da bo­do ZDA mo­ra­le zmanj­ša­ti svo­je di­plo­mat­sko ose­bje v Ru­si­ji za 755 pred­stav­ni­kov. To je od­ziv na no­vi za­kon o sank­ci­jah v Ru­si­ji, ki ga je pod­prl ame­ri­ški kon­gres, Pu­tin pa je po­sva­ril, da je Ru­si­ja pri­pra­vlje­na tu­di na no­ve ko­ra­ke v na­spro­to­va­nju ZDA, če­tu­di je iz­ra­zil upa­nje, da no­vo za­o­stro­va­nje od­no­sov ne bo po­treb­no. Več kot ti­soč lju­di - di­plo­ma­tov in teh­nič­ne­ga ose­bja - je de­la­lo in še ve­dno de­la na ame­ri­škem ve­le­po­sla­ni­štvu in kon­zu­la­tih. "755 jih bo mo­ra­lo usta­vi­ti svo­je de­lo­va­nje v Ru­si­ji," je v ne­de­ljo v po­go­vo­ru za te­le­vi­zi­jo Ru­si­ja 24 iz­ja­vil Pu­tin. V ame­ri­ških di­plo­mat­skih mi­si­jah v Ru­si­ji je si­cer za­po­sle­nih oko­li 1300 lju­di, med nji­mi več kot po­lo­vi­ca do­ma­či­nov, Pu­tin pa je ZDA pre­pu­stil od­lo­či­tev, ko­ga bo­do po­sta­vi­li pred vra­ta ozi­ro­ma po­sla­le do­mov. Ru­sko zu­na­nje mi­ni­str­stvo je si­cer že v pe­tek zah­te­va­lo, da Wa­shing­ton urav­no­te­ži svo­jo di­plo­mat­sko pri­so­tnost v Ru­si­ji z ru­sko v ZDA. Ta­ko naj bi od 1. sep­tem­bra v Ru­si­ji de­lo­va­lo naj­več 455 ame­ri­ških di­plo­ma­tov. To­li­kšno šte­vi­lo jih ima na­mreč tu­di Ru­si­ja v ZDA.

Pu­tin je si­cer opo­zo­ril tu­di, da ka­ke­ga iz­bolj­ša­nja od­no­sov med Ru­si­jo in ZDA ni pri­ča­ko­va­ti kma­lu. "Do­volj dol­go smo ča­ka­li in upa­li, da se bo po­lo­žaj mor­da iz­bolj­šal. ve­ja, ki je svo­jo juž­no­a­fri­ško dr­ža­vo spre­me­nil iz nek­daj bo­ga­te ko­lo­ni­al­ne Ro­de­z­i­je v ne­od­vi­sno, a pov­sem obu­bo­ža­no av­to­kra­ci­jo.

V ta­kšnih oko­li­šči­nah se je zdaj Ma­d­u­ro od­lo­čil za tve­ga­no po­te­zo: na­po­ved spre­mem­be usta­ve. Sam pra­vi, da za­to, da bi po­e­no­til raz­de­lje­no dr­ža­vo, opo­zi­ci­ja pa vi­di v tem po­skus er­do­ga­ni­za­ci­je Ve­ne­zu­e­le na na­čin, kot si je tur­ški pred­se­dnik Re­cep Tayyip Er­do­gan dal spo­mla­di na re­fe­ren­du­mu po­tr­di­ti sko­raj po­pol­na pred­se­dni­ška po­o­bla­sti­la. No­vo ve­ne­zu­el­sko usta­vo naj bi pri­pra­vi­la v ne­de­ljo vo­lje­na usta­vo­daj­na skup­šči­na, ki bo v bi­stvu na­do­me­sti­la re­dni de­mo­kra­tič­no iz­vo­lje­ni par­la­ment, v ka­te­rem pa ima ve­či­no opo­zi­ci­ja. Na ne­delj­skih vo­li­tvah v usta­vo­daj­no skup­šči­no je bi­la vo­lil­na ude­lež­ba 41,5-od­sto­tna, kar je Ma­d­u­ro oce­nil kot "naj­ve­čje gla­so­va­nje za re­vo­lu­ci­jo v za­dnjih 18 le­tih". Tu­di vod­ja ve­ne­zu­el­ske vo­lil­ne ko­mi­si­je Ti­bi­say Lu­ce­na je spo­ro­či­la, da je bi­la vo­lil- na ude­lež­ba "iz­re­dna" in da se je vo­li­tev ude­le­ži­lo 8,1 mi­li­jo­na vo­liv­cev. Za 545 mest v usta­vo­daj­ni skup­šči­ni se je po­te­go­va­lo oko­li 5500 kan­di­da­tov, med nji­mi tu­di Ma­d­u­ro­va so­pro­ga Ci­lia Flo­res in Del­cy Ro­dri­gu­ez, ki je bi­la še do ne­dav­ne­ga zu­na­nja mi­ni­stri­ca. Pov­sem ja­sno je, da med iz­vo­lje­ni­mi ne bo pred­stav­ni­kov opo­zi­ci­je, saj ta vo­li­tev ne pri­zna­va in jih je boj­ko­ti­ra­la.

Vo­di­telj ve­ne­zu­el­ske opo­zi­ci­je Hen­dri­que Ca­pri­les je Ve­ne­zu­el­ce že po­zval, naj na­da­lju­je­jo pro­te­stne sho­de pro­ti Ma­d­uru po vsej dr­ža­vi, za ju­tri, ko naj bi usta­vo­daj­na skup­šči­na za­če­la de­lo­va­ti, pa je na­po­ve­dal mno­žič­ni pro­test v pre­stol­ni­ci Ca­ra­cas. "Ne pri­zna­va­mo te­ga go­lju­fi­ve­ga pro­ce­sa," je po za­pr­tju vo­lišč de­jal Ca­pri­les. Pred­se­dnik par­la­men­ta Ju­lio Bor­ges, član opo­zi­ci­je, pa je vo­li­tve ozna­čil tu­di za "naj­ve­čjo vo­lil­no pre­va­ro v ve­ne­zu­el­ski zgo­do­vi­ni". Po po­dat­kih opo­zi­ci­je naj bi se vo­li­tev ude­le­ži­lo le 2,48 mi­li­jo­na vo­liv­cev od 19,4 mi­li­jo­na vo­lil­nih upra­vi­čen­cev, kar pa je sko­raj ne­mo­go­če pre­ve­ri­ti, saj so bi­li vo­lil­ni se­zna­mi ne­po­pol­ni. Je pa na re­fe­ren­du­mu, ki ga je 16. ju­li­ja or­ga­ni­zi­ra­la opo­zi­ci­ja, sko­raj 7,2 mi­li­jo­na vo­liv­cev gla­so­va­lo pro­ti na­čr­tom o ustav­nih spre­mem­bah. Ve­ne­zu­el­ske obla­sti re­fe­ren­du­ma se­ve­da ni­so pri­zna­le. Na ne­delj­ske vo­li­tve so se že od­zva­le ZDA in jih ob­so­di­le. V Wa­shing­to­nu so na­po­ve­da­li od­lo­čen in hi­ter od­go­vor pro­ti Ma­d­u­ro­vi vla­di. "ZDA ob­so­ja­jo vsi­lje­ne vo­li­tve za na­ro­dno usta­vo­daj­no skup­šči­no, ki naj bi za­me­nja­la le­gi­ti­mno iz­vo­lje­no na­ci­o­nal­no skup­šči­no in spod­ko­pa­la pra­vi­co ve­ne­zu­el­ske­ga ljud­stva do pra­vi­ce do sa­mo­o­dloč­be," je v spo­ro­či­lu za jav­nost za­pi­sa­la Ven­dar se zdi, da če­tu­di se po­lo­žaj spre­mi­nja, se to ne bo zgo­di­lo kma­lu," je de­jal. Hkra­ti je za­gro­zil, da je tu­di Ru­si­ja pri­pra­vlje­na za­o­stri­ti pro­ti­u­kre­pe. "Ru­si­ja lah­ko še ve­li­ko po­ve in lah­ko še do­da­tno ome­ji sku­pne ak­tiv- Ame­ri­ški pod­pred­se­dnik Mi­ke Pen­ce je vče­raj v Ta­li­nu balt­skim dr­ža­vam za­go­to­vil pod­po­ro ZDA. "Pod pred­se­dni­kom Do­nal­dom Trum­pom Ame­ri­ka za­vra­ča iz­va­ja­nje ka­kr­šnih­ko­li po­sku­sov na­si­lja, gro­ženj in ustra­ho­va­nja ali zlo­na­mer­ne­ga vpli­va­nja na balt­ske dr­ža­ve ali ka­te­re­ko­li dru­ge za­ve­zni­ce," je po sre­ča­nju s pred­se­dni­ki Li­tve, La­tvi­je in Esto­ni­je de­jal Pen­ce. Balt­ske dr­ža­ve se za­ra­di ru­ske vo­ja­ške gro­žnje bo­ji­jo za svo­jo var­nost. Go­sti­te­lji­ca, li­to­vska pred­se­dni­ca Da­lia Grybau­ska­i­te, pa je opo­mni­la, da so dr­ža­ve tu­di ener­get­sko od­vi­sne od Ru­si­je in da jih skr­bi, da bo Mo­skva to iz­ko­ri­sti­la. no­sti, kar bi lah­ko ško­do­va­lo ame­ri­ški stra­ni," je de­jal. "Če se bo ško­da s po­sku­si, da bi pri­ti­ska­li na Ru­si­jo, po­ve­če­va­la, bo­mo pre­u­či­li mo­žne obli­ke po­vra­čil­nih ukre­pov. Ven­dar upam, da nam te­ga ne bo tre­ba sto­ri­ti," je še de­jal ru­ski pred­se­dnik in do­dal, da za zdaj ne pod­pi­ra ka­kih do­da­tnih pro­ti­sank­cij.

Ame­ri­ški se­nat je v če­tr­tek z ve­li­ko ve­či­no pod­prl za­kon za za­o­stri­tev sank­cij pro­ti Ru­si­ji za­ra­di do­mnev­ne­ga vple­ta­nja v lan­ske pred­se­dni­ške vo­li­tve v ZDA. Sank­ci­je naj bi Ru­si­jo ka­zno­va­le tu­di za­ra­di nje­ne­ga kon­flik­tne­ga vme­ša­va­nja v Ukra­ji­ni in Si­ri­ji. Za­kon mo­ra zdaj pod­pi­sa­ti še ame­ri­ški pred­se­dnik Do­nald Trump, ki se je si­cer med pred­vo­lil­no kam­pa­njo za­vzel za iz- Opo­zi­ci­ja na bra­ni­ku (so­ci­a­li­stič­ne) de­mo­kra­ci­je

ti­skov­na pred­stav­ni­ca zu­na­nje­ga mi­ni­str­stva He­a­ther Na­u­ert. "ZDA pod­pi­ra­jo ve­ne­zu­el­sko ljud­stvo in nji­ho­ve iz­vo­lje­ne pred­stav­ni­ke v nji­ho­vem pri­za­de­va­nju za ob­no­vo dr­ža­ve in pol­no de­lu­jo­če de­mo­kra­ci­je," je do­da­la in hkra­ti na­po­ve­da­la sank­ci­je pro­ti ar­hi­tek­tom av­to­ri­ta­riz­ma, vključ­no s ti­sti­mi, ki bo­do so­de­lo­va­li v no­vi usta­vo­daj­ni skup­šči­ni. ZDA so si­cer prej­šnji te­den po­o­stri­le sank­ci­je pro­ti 13 pri­pa­dni­kom ve­ne­zu­el­ske vla­da­jo­če eli­te.

Tu­di Evrop­ska uni­ja je kri­tič­na do vo­li­tev. "Usta­vo­daj­na skup­šči­na, ki so jo iz­vo­li­li v vpra­šlji­vih in na­sil­nih oko­li­šči­nah, ne mo­re bi­ti del re­ši­tve tre­nu­tne kri­ze," je de­ja­la ti­skov­na pred­stav­ni­ca Evrop­ske ko­mi­si­je Mi­na An­dre­e­va. EU ob­so­ja var­no­stne si­le, ki so po oce­ni Bru­slja čez­mer­no na­sil­ne. Na­lo­ga vla­de je, da va­ru­je te­melj­ne pra­vi­ce pre­bi­val­cev in usta­vo. V te pra­vi­ce so­di tu­di pra­vi­ca do svo­bo­de go­vo­ra in mir­nih de­mon­stra­cij, so še spo­ro­či­li iz Bru­slja. "Ko­mi­si­ja ima re­sne po­mi­sle­ke, ali lah­ko pri­zna re­zul­ta­te vo­li­tev," je do­da­la An­dre­e­va in po­u­da­ri­la, da se bo EU še na­prej za­vze­ma­la za mir­no re­ši­tev kri­ze v Ve­ne­zu­e­li. bolj­ša­nje od­no­sov z Ru­si­jo. A za zdaj ne ka­že, da bi upo­ra­bil ve­to, in bo za­kon ver­je­tno ven­dar­le pod­pi­sal. Ru­si­ja se je na ta za­kon že od­zva­la z zah­te­vo za za­pr­tje dveh ame­ri­ških stavb v Mo­skvi s 1. av­gu­stom. Trum­pov pred­ho­dnik Ba­rack Oba­ma je si­cer de­cem­bra za­ra­di do­mnev­ne­ga ru­ske­ga vdi­ra­nja v ra­ču­nal­ni­ke de­mo­kra­tov med vo­li­tva­mi od­re­dil iz­gon 35 ru­skih di­plo­ma­tov in za­pr­tje dveh ru­skih stavb, iz ka­te­rih naj bi bi­li Ru­si vo­hu­ni­li. Ru­si­ja je te­daj na­po­ve­da­la, da se na to ne bo od­zva­la in da bo po­ča­ka­la na pri­hod Trum­pa v Be­lo hi­šo. (zur)

Fo­to: EPA

Fo­to: REUTERS

Zdaj je že ja­sno, da je bil stisk rok med Pu­ti­nom in Trum­pom 7. ju­li­ja zgolj pro­to­ko­la­ren.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.