V je­se­ni bo k Flor­ja­nu pri­pla­val su­lec

Pujs je na Šta­jer­skem še ve­dno kralj, a tu­di smuč na fi­žo­lu z ocvir­ki in s ki­slo sme­ta­no ter ku­ma­ro z dži­nom in to­ni­kom je osvo­jil go­ste Pri Flor­ja­nu

Vecer - - MARIBOR - So­ži­tje hra­ne in vi­na Iz na­ra­ve na kro­žnik Ob tu­ni ocvrt ingver

Tra­di­ci­ja, ki te­me­lji na lo­kal­ni hra­ni, s pri­di­hom mo­der­ne­ga pri pri­pra­vi in z do­ti­kom Me­di­te­ra­na za­o­kro­ža fi­lo­zo­fi­jo ustvar­ja­nja v ma­ri­bor­ski re­sta­vra­ci­ji Pri Flor­ja­nu. Ta je svo­ja vra­ta na Graj­skem tr­gu od­pr­la le­ta 2009 za­to, da v Ma­ri­bo­ru ne le do­pol­ni iz­bor, pač pa po­nu­di tu­di ne­kaj dru­gač­ne­ga. V osmih le­tih ob­sto­ja je re­sta­vra­ci­ja do­ži­ve­la vzpo­ne in pad­ce, zdaj je, kot je po­ve­dal Da­vid Va­si­lje­vić, zno­va na po­ti nav­zgor. "S par­tne­ri­co sva re­sta­vra­ci­jo na­je­la pred le­tom in pol. Ni mi bi­la ne­znan­ka, do­lo­čen čas sem so­de­lo­val s prej­šnji­mi na­je­mni­ki, za­to sem ne­ka­te­re po­manj­klji­vo­sti in pred­no­sti bo­lje po­znal. Ve­del sem, da je re­sta­vra­ci­ja na iz­je­mni lo­ka­ci­ji, da ima ve­lik po­ten­ci­al, da lah­ko nad­gra­di­mo, iz­bolj­ša­mo po­nud­bo in go­stom ta­ko po­nu­di­mo ne­kaj več. V go­stin­stvu de­lam že 25 let in s par­tne­ri­co sva se od­lo­či­la, da sprej­me­va iz­ziv," po­ve pr­vi mož Flor­ja­na. "Naš ci­lje je še ve­dno, da vsak gost za­ču­ti, da j e ne­kaj po­seb­ne­ga. Že­li­mo po­ka­za­ti, da se je­di pri nas ku­ha­jo z du­šo, da so oku­si po­seb­ni, za­ni­mi­vi. In da se v njih ču­ti, da na­sta­ne­jo v šta­jer­skem oko­lju. Za­to jih tu­di pri­pra­vlja­mo iz lo­kal­nih se­sta­vin, ra­zen ne­ka­te­rih iz­jem, kot so na pri­mer ri­be," na­da­lju­je Va­si­lje­vić.

Pri Flo­ri­ja­nu ima­jo po­memb­no vlo­go tu­di vi­na. "Nad sto eti­ket je v na­ših vi­tri­nah, za­sto­pa­ne so vse slo­ven­ske vi­no­ro­dne de­že­le, ima­mo tu­di ne­kaj tu­jih vin. Glav­ni­na po­nud­be se­ve­da pri­pa­da de­že­li Šta­jer­ski," po­vza­me vin­sko kar­to re­sta­vra­ci­je Pri Flor­ja­nu tu­di med­na­ro­dno pri­zna­ni po­zna­va­lec vin in som­me­li­er Da­vid Va­si­lje­vić. In še do­da, da ima­jo vse­lej na vo­ljo od 20 do 25 vin tu­di na ko­za­rec.

"S stal­nim iz­o­bra­že­va­njem svo­jih za­po­sle­nih skr­bi­mo, da ve­do ve­li­ko o vi­nih in da zna­jo go­stu sve­to­va­ti, ka­te­ro vi­no naj h ka­te­ri hra­ni iz­be­re­jo. So­ži­tje hra­ne in vi­na je iz­re­dno po­memb­no za uspe­šno zgod­bo re­sta­vra­ci­je. Pa ne le za to, tu­di za po­pol­no do­ži­ve­tje go­sta po­skr­bi­mo ta­ko," še en po­mem­ben vi­dik ome­ni Va­si­lje­vić.

Pri Flor­ja­nu so se­ve­da tr­dno od­lo­če­ni, da bo­do vztra­ja­li na za­sta­vlje­ni po­ti. To­rej: naj se na kro­žni­kih zr­ca­li­jo tra­di­ci­o­nal­ne je­di oko­lja ozi­ro­ma lo­kal­ne zna­čil­no­sti, pred­vsem gle­de se­sta­vin, pri­pra­vlje­nih na so­do­ben na­čin, mo­de­ren vi­dez kro­žni­ka in pri­ja­zna, odlič­na po­strež­ba. "Sem tak tip go­stin­ca, da sem ve­li­ko ča­sa v lo­ka­lu in imam stik z go­sti. Ta­ko sem ne­neh­no na te­ko­čem, ka­kšni so od­zi­vi go­stov na po­nu­je­no, ka­kšne pri­pom­be ima­jo, ka­kšne so nji­ho­ve že­lje. Vse­mu te­mu je tre­ba sle­di­ti, da je na­ša po­nud­ba pra­všnja. Pred­vsem pa se za­ve­da­mo, da je uve­lja­vlja­nje re­sta­vra­ci­je mu­ko­tr­pno de­lo, da se do uspe­ha pri­de ko­rak za ko­ra­kom, ne kar čez noč," na­čin svo­je­ga de­la opi­še Va­si­lje­vić. Po­ve tu­di, da ob pre­vze­mu re­sta­vra­ci­je ni bi­lo lah­ko. No­tra­njost je bi­la do­tra­ja­na, de­lo ne­or­ga­ni­zi­ra­no. "Dve le­ti je bi­la re­sta­vra­ci­ja brez pra­ve­ga vod­je, vsak je de­lal ma­lo po svo­je in to se je se­ve­da po­zna­lo ta­ko pri po­nud­bi kot pri obi­sku. Za­to sem naj­prej po­skr­bel za ob­no­vo naj­nuj­nej­še­ga v no­tra­njo­sti lo­ka­la, po­tem pa še gle­de za­po­sle­nih. Le de­se­ti­na od prej za­po­sle­nih je osta­la, ti­sti, s ka­te­ri­mi sem na­šel sku­pni je­zik, ki so se pre­po­zna­li v no­vi zgod­bi, ki jo pi­še­mo pri Flo­ri­ja­nu," po­ve Da­vid Va­si­lje­vić.

"V Ma­ri­bo­ru ni lah­ko bi­ti go­sti­nec, sploh ne­ko­li­ko zah­tev­nej­ši ne. Ce­ne so v Ma­ri­bo­ru dum­pin­ške, gle­de na to, kaj ne­ka­te­ri sku­ša­mo po­nu­ja­ti in za ka­kšno ce­no lah­ko to v Ma­ri­bo­ru po­nu­di­mo. Do­bra hra­na in ka­ko­vo­stne, lo­kal­no pri­de­la­ne se­sta­vi­ne so ne­ko­li­ko draž­ja, a v na­šem me­stu ve­či­na do­ma­čih go­stov te­ga še ne pre­po­zna. Vča­sih se mi zdi, da je ne­ka­te­rim bolj po­memb­no, s ka­kšnim av­tom se vo­zi, od te­ga, kaj bo v do­bri re­sta­vra­ci­ji po­je­del.

Se­ve­da so tu­di go­stje raz­lič­ni. Na­ša re­sta­vra­ci­ja a la car­te ka­že, ko­li­ko go­stom po­me­ni do­bra hra­na in pri­mer­na vin­ska spre­mlja­va. Za­do­volj­ni smo s tem, ka­kšne je­di na­ro­či­jo in ka­ko so po­zor­ni gle­de iz­bo­ra vin k je­di. Tu­di tu se iz­ra­zi naš trud, ki ga vla­ga­mo v iz­o­bra­že­va­nje ose­bja. In pred­vsem tuj­cem ni tež­ko se­či ne­ko­li­ko glo­blje v žep, ko je za njim iz­je­mno ku­li­na­rič­no do­ži­ve­tje," te­žav­no pot od na­stan­ka je­di do za­do­volj­ne­ga go­sta opi­še Va­si­lje­vić.

Pri Flor­ja­nu je­dil­nik me­nja­jo gle­de na se­zo­no. Ko ne­kaj zo­ri v na­ra­vi, se to znaj­de na kro­žni­kih. "Re­dno po­nud­bo do­pol­ni­mo s se­zon­ski­mi jed­mi. Ko se na­bi­ra­jo li­sič­ke ali jurč­ki, so te go­be tu­di v na­ših je­deh. Ali ko­sta­nji v je­se­ni. Špar­glji spo­mla­di. Vse to so iz­zi­vi za nas. Po­nu­di­ti sve­že, se­zon­ske je­di. Ze­le­nja­vo uskla­di­ti z me­som in ri­ba­mi.

Že res, da je na Šta­jer­skem pujs kralj, za­to ne manj­ka na na­šem je­dil­ni­ku. A pri­pra­vljen je ta­ko, da v me­su ni od­več­ne ma­ščo­be, da je ko­ži­ca hru­stlja­va, spre­mlja­va na kro­žni­ku pa ta­kšna, da je okus po­poln," po­ve Va­si­lje­vić. In na­po­ve, da bo­do v je­se­ni Pri Flor­ja­nu pri­pra­vlja­li ri­bo, ki jo v re­sta­vra­ci­je le red­ko po­nu­di­jo: "S sul­cem se bo­mo po­i­gra­li." Da se lah­ko tu­di pri ta­ko tra­di­ci­o­nal­ni hra­ni, kot sta fi­žol in ocvir­ki, po­i­gra­mo z oku­si in po­sku­si­mo kaj po­gu­mne­ga, ka­že ena od Flor­ja- no­vih uspe­šnic. Smuč na ku­ha­nem fi­žo­lu z ocvir­ki je ena od ta­kšnih je­di, za sve­ži­no pa so do­da­li ku­ma­ro z dži­nom in to­ni­kom. "Go­stje so to jed iz­je­mno le­po spre­je­li, mor­da smo bi­li tu­di sa­mi ne­ko­li­ko pre­se­ne­če­ni, da se je res do­bro 'pri­je­la'," ome­ni Va­si­lje­vić. In do­da, da to ni bi­la edi­na uspe­šni­ca. "Tu­di po do­bri pri­pra­vi tu­ne smo zna­ni. Na vo­ljo je tu­nin tar­tar ali pa ste­ak. Sploh pri ste­a­ku iz tu­ne je po­treb­na po­seb­na po­zor­nost, da ri­ba na sre­di­ni osta­ne še ne­ko­li­ko sve­ža. Če tu­nin ste­ak pre­pe­če­mo, je jed kot ža­go­vi­na. A nam uspe­va. Do­pol­ni­mo pa jo z ocvr­tim ingver­jem in oma­ko iz ma­jo­ne­ze, so­je in gor­čič­nih se­men. Iz­je­mna skla­dnost oku­sov na kro­žni­ku," se po­hva­li Va­si­lje­vić.

In še eno jed ome­ni, Ma­ri­bor­ča­nom zna­no od nek­daj, tuj­ci, ki jo po­ku­si­jo pri Flor­ja­nu, pa so tu­di pri­je­tno pre­se­ne­če­ni. Go­ve­di­na v so­la­ti ozi­ro­ma esi­gflajš po do­ma­če. "Go­ve­jo ju­ho re­dno ku­ha­mo, ta­ko da ima­mo ve­dno tu­di do­bro ku­ha­no go­ve­di­no. S to so­la­to jo pri­mer­no po­ra­bi­mo, go­stje pa naš esi­gflajš, pri­pra­vljen z buč­nim oljem, iz­re­dno le­po spre­je­ma­jo. Sploh tuj­ci so obi­čaj­no pri­je­tno pre­se­ne­če­ni, ko jim to po­stre­že­mo tu­di kot pred­jed v enem od na­ših šti­ri­ho­dnih me­ni­jev," še po­ve Da­vid Va­si­lje­vić.

Fo­to: Ar­hiv re­sta­vra­ci­je Pri Flor­ja­nu

Lo­kal­no in tra­di­ci­o­nal­no s pri­di­hom Me­di­te­ra­na je vo­di­lo re­sta­vra­ci­je Pri Flor­ja­nu.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.