Su­ša hu­do kle­sti pri­de­lek

Lo­kal­na kme­tij­ska stro­ka oce­nju­je, da je na naj­bolj iz­po­sta­vlje­nih su­šnih ob­mo­čjih pa­dlo za manj kot 40 od­stot­kov dol­go­le­tne­ga pov­pre­čja pa­da­vin. Iz­je­mna su­ša je. A ura­dne evi­den­ce o tem po­ro­ča­jo ome­je­no

Vecer - - POMURJE - Ogro­že­na kr­ma, fi­žol od­pi­san, ko­ru­za in bu­če pri­za­de­te Kje Ar­so me­ri pa­da­vi­ne? Pro­blem s str­nišč­ni­mi po­sev­ki Po­manj­ka­nje za­le­dnih vo­da

Su­ša je na šte­vil­nih kme­tij­skih po­vr­ši­nah v Po­mur­ju že na­re­di­la to­li­ko ško­de, da na ne­ka­te­rih po­ljih pre­cej­šnje­mu de­lu pri­del­ka ni več po­mo­či. Za to le­to ni zna­čil­no sa­mo po­manj­ka­nje pa­da­vin, am­pak tu­di nad­pov­preč­no vi­so­ke tem­pe­ra­tu­re.

Ve­li­ke te­ža­ve ima­jo ži­vi­no­rej­ci. Za­ra­di po­manj­ka­nja vla­ge se je pr­vi od­kos tra­ve za­ma­knil za do­bra dva te­dna, pri­de­lek tra­vi­nja pa je bil za po­lo­vi­co manj­ši. Zvon­ko in Ga­šper Hor­vat, ki ima­ta v pro­sti re­ji na pa­šni­kih v Do­brov­ni­ku go­ve­jo čre­do rde­če­ga an­gu­sa, pra­vi­ta, da je le­tos po nju­nih iz­ku­šnjah ek­s­tre­mno su­šno le­to. V prej­šnjih su­šnih le­tih v za­dnjih dveh de­se­tle­tjih se jim ni zgo­di­lo, da bi pri­manj­ko­va­lo pa­še. Le­tos so za­ra­di za­šči­te trav­ne ru­še in po­manj­ka­nja pa­še za­če­li že pred več kot dve­ma te­dno­ma kr­mi­ti ži­va­li s se­nom. Le­to­šnji od­kos tra­ve za se­no je za po­lo­vi­co manj­ši. Ota­ve bo za do­bro tre­tji­no, manj­kal jim bo naj­manj en od­kos. Ko­nec ju­li­ja je bil že čas za tre­tji od­kos, pa še dru­ge­ga ni­so do­bro za­če­li. Hor­va­to­va po­ve­sta, da je pro­sta re­ja ne­ko­li­ko spe­ci­fič­na in iz­po­sta­vlje­na ne­ka­te­rim tve­ga­njem, za­to ima­jo ve­dno za­lo­go su­he kr­me za vsaj eno le­to. Sre­di ju­li­ja so to za­lo­go na­če­li, te­ža­va pa bo, če bo tu­di je­sen su­ha in se bo po­no­vi­la zim­sko-spo­mla­dan­ska su­ša.

Aleš Ma­ro­ša, po­lje­de­lec iz Me­lin­cev, opa­ža po­sle­di­ce su­še na nji­vah ko­ru­ze. Fi­žol, ki ga ima za­sa­je­ne­ga kar ne­kaj, lah­ko po­pol­no­ma od­pi­še. Bu­če so ime­le do­volj vla­ge za vznik in raz­rast ze­le­ne ma­se, med cve­te­njem pa je že za­če­lo pri­manj­ko­va­ti vla­ge in ju­lij­ski to­plo­tni uda­ri bo­do ver­je­tno pov­sem okle­sti­li pri­de­lek, me­ni Ma­ro­ša. Bu­če so v ju­li­ju več kot dva te­dna "spa­le". Ta­ko pra­vi­jo po­ja­vu po­ve­še­nih li­stov na bu­čah ob ve­li­ki vro­či­ni sta­rej­ši lju­dje. Ma­ro­ša je pri tem opo­zo­ril, da le­tos ni­so več pri­za­de­te le kul­tu­re na pe­šče­nih in pli­tvih tleh, po­sle­di­ce so vi­dne že na nji­vah v ob­mur­skem pa­su za­ra­di niz­ke gla­di­ne Mu­re in s tem po­sle­dič­no niz­kih za­le­dnih vod. Ob le­to­šnji kom­bi­na­ci­ji vre­men­skih raz­mer z vi­so­ki­mi dnev­ni­mi tem­pe­ra­tu­ra­mi, ki usta­vi­jo ve­ge­ta­ci­jo, stal­ni­mi ve­tro­vi in niz­ko pod­tal­ni­co ter niz­ko gla­di­no po­to­kov po­sle­dic ni mo­go­če omi­li­ti ni­ti z na­ma­ka­njem. Šte­vil­ni kme­tje v Po­mur­ju se spo­pa­da­jo s hu­do su­šo, ura­dne evi­den­ce pa o njej mol­či­jo. Za­kaj? Ura­dno sta bi­la za­ra­di po­manj­ka­nja pa­da­vin pri­za­de­ta ve­čji del Do­lenj­ske in Kras, Po­mur­ja pa ni bi­lo v jav­nih evi­den­cah Agen­ci­je RS za oko­lje (Ar­so) med ob­mo­čji, pri­za­de­ti­mi za­ra­di su­še.

Naj­bolj je bil iz­po­sta­vljen skraj­ni ju­go­vzho­dni del dr­ža­ve. Ra­zlo­ga sta bi­la že tre­tji val vro­či­ne v le­to­šnjem ve­ge­ta­cij­skem ob­do­bju in sla­ba be­ra pa­da­vin. Na naj­bolj ogro- že­nih ob­mo­čjih je v ve­ge­ta­cij­skem ob­do­bju pa­dlo le za okrog 40 od­stot­kov dol­go­le­tne­ga pov­pre­čja pa­da­vin. Ze­lo su­ho je bi­lo tu­di na ju­go­za­ho­du dr­ža­ve. V se­ve­rovzho­dni Slo­ve­ni­ji in Po­drav­ju pa so lo­kal­ne pa­da­vi­ne ne­kaj­krat po­pra­vi­le na­mo­če­nost po­vr­šin­ske­ga slo­ja tal, ven­dar so po­go­sto na­re­di­le še več te­žav z ne­ur­ji in to­čo. Ve­lik del do­ma­če kme­tij­ske stro­ke je pre­pri­čan, da je v Po­mur­ju na tra­di­ci­o­nal­no naj­bolj iz­po­sta­vlje­nih su­šnih ob­mo­čjih, od Ti­ši­ne, Ra­ki­ča­na, de­la Bel­tin­cev, ce­lo­tnih Odran­cev do Tur­ni­šča, pa­dlo še manj kot 40 od­stot­kov dol­go­le­tne­ga pov­pre­čja pa­da­vin, saj je tre­ba upo­šte­va­ti tu­di zim­sko-spo­mla­dan­ski pri­manj­kljaj.

Kot nam je po­ve­dal Franc Re­žo­nja, di­rek­tor Kme­tij­sko-goz­dar­ske­ga za­vo­da Mur­ska So­bo­ta, Ar­so pri svo­ji ana­li­zi nanj ne bi bil upo­šte­val, da je bi­la ve­či­na pa­da­vin v za­dnjem me­se­cu iz­ra­zi­to lo­kal­ne na­ra­ve. Za Pre­k­mur­je je na splo­šno zna­čil­no, da pa­da­vin­ski val do­se­že ši­ri­no naj­več ene­ga ki­lo­me­tra. Dru­gi ključ­ni ele­ment je, da pa­da­vin­ski va­lo­vi ni­so za­je­li su­šno naj­bolj iz­po­sta­vlje­nih ob­mo­čij. Po nje­go­vi oce­ni je to­vr­stno po­splo­še­va­nje po­dat­kov po­sle­di­ca te­ga, da Ar­so ni­ma ena­ko­mer­no raz­po­re­je­nih mest za mer­je­nje pa­da­vin, kot ima to za zrač­ne tem­pe­ra­tu­re. To po­me­ni, da ško­da na spo­mla­dan­skih po­sev­kih kme­tom ne bo pri­zna­na. Ko­ru­zo ta­ko lah­ko mar­si­kje od­pi­še­jo, tu­di ne­dav­ne pa­da­vi­ne nje­ne­ga sta­nja ni­so iz­bolj­ša­le. V ča­su tra­di­ci­o­nal­nih suš v dru­gi po­lo­vi­ci ju­li­ja in v av­gu­stu v pre­te­klo­sti je bi­lo ko­ru­zo mo­go­če upo­ra­bi­ti vsaj za si­la­žo. Na ko­ru­zi in so­ji na tež­ji pr­sti za zdaj ni vi­de­ti po­sle­dic. To­da to je sa­mo vi­dez, saj ve­ge­ta­ci­ja ra­stlin za­ra­di tem­pe­ra­tur, ki pre­se­že­jo 28 sto­pinj Cel­zi­ja, sto­ji.

Zdaj po oce­ni Re­žo­nje ni več pod vpra­ša­jem sa­mo ko­ru­za, am­pak tu­di dru­gi spo­mla­dan­ski po­sev­ki. Pro­blem je tu­di s str­nišč­ni­mi po­sev­ki, ki so jih kme­tje za­se­ja­li po že­tvi. Za­ra­di pre­gre­to­sti ze­mlje se­me pro­pa­da pred vzni­kom, če pa le vzni­kne, se kalč­ki po­su­ši­jo. Za­to bo ve­či­no str­nišč­nih po­sev­kov tre­ba za­se­ja­ti na no­vo. Re­žo­nja opo­zo­ri na še eno po­manj­klji­vost pri Ar­so­vih po­ro­či­lih. Ob "po­splo­še­va­nju" po­dat­kov o pa­da­vi­nah so pov­sem za­ne­mar­je­ni ve­trov­ni dne­vi. Za Po­mur­je je zna­čil­no iz­re­dno po­ve­ča­nje šte­vi­la ve­trov­nih dni. Ve­ter po­spe­šu­je iz­hla­pe­va­nje in v dne­vu ali dveh pov­sem iz­su­ši ze­mljo. Su­šne raz­me­re so opa­zne tu­di v pre­to­kih rek. Za Mar­tjan­ski po­tok je že ne­kaj let zna­čil­na su­ha stru­ga. Ob­do­bja su­he stru­ge so bi­la ne­koč krat­ka, le­tos se je po­tok že dva­krat iz­su­šil. Na splo­šno je gla­di­na rek in pod­tal­nih vo­da iz­re­dno niz­ka za ta le­tni čas. Tu­di tok re­ke Mu­re je za ta le­tni čas pod­pov­pre­čen, kar ni pre­se­ne­tlji­vo, saj se tu­di av­strij­ska Šta­jer­ska v tem le­tu spo­pa­da s spo­mla­dan­sko in po­le­tno su­šo.

Za nor­mal­no za­li­tje trav­ni­kov bi bi­le po­treb­ne ve­li­ke ko­li­či­ne vo­de, a teh v tem le­tnem ča­su ni mo­go­če pri­ča­ko­va­ti. To je čas, ko se je v Pre­k­mur­ju obi­čaj­no za­če­lo ob­do­bje po­manj­ka­nja pa­da­vin.

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Za­ra­di za­šči­te trav­ne ru­še in po­manj­ka­nja pa­še so na kme­ti­ji Hor­va­to­vih v Do­brov­ni­ku za­če­li že pred več kot dve­ma te­dno­ma kr­mi­ti ži­va­li s se­nom.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.