BOBDNEVA

Ge­ne­ral­ni kon­zul Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je na Ma­džar­skem o po­rab­skih Slo­ven­cih in Po­ra­bju, ki je še ve­dno be­la li­sa, kjer ni pra­ve mo­ti­va­ci­je, a vse­e­no vi­di ra­zlo­ge za op­ti­mi­zem

Vecer - - Front Page - Ber­nar­da B. Pe­ček

Dr. Bo­ris Je­sih, ge­ne­ral­ni kon­zul Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je v Mo­no­stru: "Nič se ne da, če se ti ne da."

Nič se ne da, če se ti ne da, pra­vi ge­ne­ral­ni kon­zul Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je na Ma­džar­skem dr. Bo­ris Je­sih, ki gre po dveh le­tih služ­bo­va­nja na kon­zu­la­tu v Mo­no­štru men­da že mar­si­ko­mu na živ­ce in ga ima­jo "poln ku­fer" ta­ko ne­ka­te­ri v Lju­blja­ni kot v Mo­no­štru, ker "mo­ti mir in ute­če­no de­lo­va­nje". Po nje­go­vem mne­nju ni­ma­jo prav ti­sti, ki pra­vi­jo, da v Po­ra­bju nič ni in nič ne bo. Pra­vi­te, da je naj­ve­čji pro­blem slo­ven­ske manj­ši­ne na Ma­džar­skem pre­majh­no vklju­če­va­nje mla­de ge­ne­ra­ci­je. "Več je ra­zlo­gov za to. Eden iz­med njih je majh­nost, kaj­ti v majh­nih sku­pno­stih tež­ko pri­ha­ja do za­me­nja­ve ge­ne­ra­cij. Ob­sta­ja to pre­pri­ča­nje, da dru­gi te­ga ne bo­do mo­gli ali zna­li ta­ko opra­vlja­ti, tež­ko pre­da­jo funk­ci­je. Ta­ko je pov­sod, do te­ga ne mo­re­mo bi­ti pre­več kri­tič­ni, dej­stvo pa je, da bo ge­ne­ra­ci­ja, ki je vse to vzpo­sta­vi­la, šla čez ne­kaj let v po­koj ..." Mo­re­bi­ti je nuj­no naj­prej po­skr­be­ti za ustre­zen ka­der? "Za­to pa sem pre­pri­čan, da je pr­va stvar, ki bi jo mo­ra­li po­rab­ski Slo­ven­ci na­re­di­ti, ne­ke vr­ste ka­dro­vski na­črt. Slo­ve­ni­ja jim lah­ko po­ma­ga z omo­go­ča­njem iz­o­bra­že­va­nja in po­dob­no. Za ta­ko majh­no sku­pnost, kot so, je po­treb­no sis­te­ma­tič­no vzga­ja­nje ka­drov na po­dro­čju kul­tu­re, vzgo­je in iz­o­bra­že­va­nja, no­vi­nar­stva in dru­god. Po­ra­bje še ve­dno ni atrak­tiv­no za mla­de­ga člo­ve­ka, ki se od­lo­ča za pri­ho­dnost svo­je­ga ži­vlje­nja, kljub te­mu pa po­sta­ja vse bolj za­ni­mi­vo. To do­ka­zu­je tu­di po­da­tek, da mla­di, ki gre­do štu­di­rat v Lju­blja­no, Ma­ri­bor ali Bu­dim­pe­što, ne osta­ja­jo več v kra­ju šo­la­nja, am­pak se vra­ča­jo v Po­ra­bje. Iz­o­braz­ba je da­nes po­memb­na. Kljub te­mu pa še ve­dno ni do­volj de­lov­nih mest v go­spo­dar­stvu in dru­god, kjer bi bil slo­ven­ski je­zik ne­kaj, kar je ko­ri­stno pri opra­vlja­nju de­la. Za­to je tre­ba sto­ri­ti več za okre­pi­tev go­spo­dar­ske­ga so­de­lo­va­nja, kjer je zna­nje slo­ven­ske­ga je­zi­ka lah­ko pred­nost. Če te­ga ne bo, bo­mo tež­ko re­kli, da je tu­kaj le­pa pri­ho­dnost. Upa­nje je, kaj­ti za­dnje ča­se manj­ša slovenska pod­je­tja išče­jo pri­lo­žnost tu­di tu­kaj."

Je mo­re­bi­ti re­ši­tev po­nu­ja­nje po­dob­nih sub­ven­cij in po­so­jil za ra­zvoj go­spo­dar­stva, ka­kr­šnih je de­le­žna ma­džar­ska manj­ši­na v Slo­ve­ni­ji, ali pa te­snej­še so­de­lo­va­nje med lo­kal­no sku­pno­stjo, go­spo­dar­stvom in šol­stvom, ka­kr­šne­ga ima­jo za­dnja le­ta v ob­mej­nem rad­gon­skem de­lu v Av­stri­ji?

"Tu­kaj je še kar ne­kaj ma­ne­vr­ske­ga pro­sto­ra. Po­rab­ski Slo­ven­ci bo­do pre­ži­ve­li le v te­sni po­ve­za­vi z dr­ža­vo Slo­ve­ni­jo, z ob­mej­ni­mi slo­ven­ski­mi ob­či­na­mi in z vsem, kar v tem ob­mej­nem pro­sto­ru de­lu­je - od kul­tu­re do go­spo­dar­stva. La­ni smo po­va­bi­li pred­stav­ni­ke Po­mur­ske go­spo­dar­ske zbor­ni­ce v Mo­no­šter in sa­mo pri enem po­slov­nem ko­si­lu z lo­kal­ni­mi pod­je­tni­ki se je po­ka­za­lo ogro­mno mo­žno­sti za so­de­lo­va­nje. Mi­slim, da se tu­di v Slo­ve­ni­ji pre­ma­lo za­ve­da­mo po­memb­no­sti to­vr­stne­ga so­de­lo­va­nja, kaj­ti če bo več go­spo­dar­skih to­kov med obe­ma dr­ža­va­ma, bo tu­di slo­ven­šči­na pri­do­bi­va­la ve­lja­vo. Tu pa je še vse dru­go, na pri­mer so­de­lo­va­nje na kul­tur­nem, tu­ri­stič­nem po­dro­čju. Pro­jek­ti In­ter­reg so v za­dnjem ob­do­bju ze­lo po­memb­ni, kar ne­kaj pro­jek­tov ne­po­sre­dno vklju­ču­je manj­ši­no, gre za ži­ve sti­ke - če teh ni, slo­ven­šči­na v tem pro­sto­ru ne opra­vlja svo­je funk­ci­je. To ni le dru­žin­ski in cer­kve­ni je­zik in je­zik kul­tur­nih pri­re­di­tev, slo­ven­ski je­zik je tre­ba upo­ra­blja­ti tu­di na dru­gih po­dro­čjih. To je ze­lo po­memb­no in po­memb­no je, da se pro­jek­ti na­čr­tu­je­jo ta­ko, da ne­kaj za nji­mi osta­ne."

Za­kaj ni ve­čje­ga in­te­re­sa med po­mur­ski­mi pod­je­tni­ki za so­de­lo­va­nje s Po­ra­b­jem?

"Pro­blem je, da tu­kaj v Po­ra­bju ni ve­li­ko slo­ven­skih pod­je­tni­kov. Če bi jih bi­lo več, bi bi­lo to so­de­lo­va­nje laž­je. Po­leg te­ga je Po­ra­bje ne­ra­zvit del Ma­džar­ske, trg je maj­hen. Ne za­ve­da­jo pa se, da je bli­zu me­ja z Av­stri­jo. Mi­slim, da je ra­zlog v tej be­li li­si, ki jo ima­mo Slo­ven­ci gle­de Ma­džar­ske. Ko se po­go­var­jaš z lju­dmi o Ma­džar­ski, ugo­to­viš, da ima­jo o njej ne­ke po­splo­še­ne pred­sta­ve, ki ne ustre­za­jo več re­al­no­sti. Ta dr­ža­va in tu­di Po­ra­bje se raz­vi­ja­ta in že sa­mo v dveh le­tih, od­kar sem tu­kaj, opa­žam na­pre­dek v ka­ko­vo­sti ži­vlje­nja. Slo­ven­ci v Po­mur­ju in Po­ra­bju so moč­no pri­za­de­ti in ogro­že­ni tu­di za­to, ker av­strij­ski trg de­lov­ne si­le po­sr­ka vse naj­bolj­še, ker do­bi­jo tam dva- ali tri­krat ve­čjo pla­čo. To­da ko gre Ma­džar de­lat v Av­stri­jo, kjer go­vo­ri­jo nem­ško, bo do­ma še ve­dno go­vo­ril ma­džar­sko. Ko pa gre iz Ma­džar­ske Slo­ve­nec de­lat v Av­stri­jo, je slo­ven­ski je­zik še bolj ogro­žen."

Ve­mo tu­di, da je po­go­vor­ni je­zik Po­rab­cev pov­sem ne­kaj dru­ge­ga kot je­zik, ki se ga uči­jo v šo­lah.

"V šo­li se otro­ci tu­di je­zi­ka na­u­či­jo ali pa se ne na­u­či­jo. Na­u­či­jo se, če je za­do­stna mo­ti­va­ci­ja. Če te zmanj­ka, je lah­ko še to­li­ko po­u­ka in spod­bud, pa ni re­zul­ta­ta. Ko mla­do­stni­ki kon­ča­jo šo­la­nje in zna­jo ne­kaj slo­ven­šči­ne, je­zik lah­ko nad­gra­di­jo le, če ga upo­ra­blja­jo pri na­dalj­njem šo­la­nju in de­lu, če ne, osta­ne na is­ti rav­ni in se ne raz­vi­ja. Je­zik se pre­ma­lo upo­ra­blja v po­go­vo­ru, pri dru­že­nju, de­lu. Pri svo­jem de­lu sem na­le­tel na ogro­mno pri­me­rov, ko so lju­dje ime­li ba­bi­co ali ded­ka, ki je go­vo­ril slo­ven­sko, sa­mi pa so pre­ma­lo sa­mo­za­ve­stni, da bi ta je­zik upo­ra­blja­li vsak dan. Slo­ven­šči­na tu­di pri dru­gih manj­ši­nah ni ta­ka, kot bi mo­ra­la bi­ti, si­cer pa tu­di v Mur­ski So­bo­ti ni ta­ka kot v Lju­blja­ni. Naj­ve­čja na­pa­ka pri vsem pa je, da se gre­mo ne­ka­kšen je­zi­kov­ni pu­ri­zem in pri­ča­ku­je­mo, da bo­do tu­kaj vsi, ki pri­ha­ja­jo s šol, go­vo­ri­li ne vem ka­ko le­po slo­ven­šči­no, če­prav se slo­ven­šči­na tu­kaj uči kot tu­ji je­zik in ne kot ma­ter­ni je­zik. Pri tem pa po­za­blja­mo, da je tre­ba uve­sti tu­di no­ve me­to­de de­la - tu­di za­ra­di ra­zvo­ja pe­da­go­ške zna­no­sti. Ne na­za­dnje ta­ko Slo­ve­ni­ja kot Ma­džar­ska ogro­mno de­nar­ja vla­ga­ta v vzgo­jo in iz­o­bra­že­va­nje, to­da po­vra­tni re­zul­tat ni tak, kot se pri­ča­ku­je. Mo­ti

me tu­di, da so ti­sti, ki so naj­bolj po­kli­ca­ni, da na tem po­dro­čju kaj ukre­ne­jo, med naj­bolj kri­tič­ni­mi. Vča­sih se je tre­ba pre­pro­sto po­gle­da­ti v ogle­da­lo in za­če­ti raz­mi­šlja­ti, kaj je tre­ba spre­me­ni­ti, da bo­do re­zul­ta­ti bolj­ši."

In­te­res in cilj tu­kaj­šnjih lju­di sta po­memb­na. Osno­va vse­ga je ra­zvoj go­spo­dar­stva, tu­di tu­riz­ma. Ka­ko lju­di pre­pri­ča­ti, da je pri tem lah­ko slo­ven­šči­na pred­nost?

"Ne­dav­no je vod­ja ne­ke zna­ne slo­ven­ske agen­ci­je že­lel naj­ti mla­de, ki bi šli ma­džar­ske go­ste ča­kat na Ci­per in dru­ge de­sti­na­ci­je. Pred krat­kim je nek­do iz Ve­le­nja tu­kaj od­prl pod­je­tje. Ne­kaj sve­tlih pri­me­rov je. Tu­di vzorč­na slovenska kme­ti­ja je eden ta­kih pri­me­rov, ki so jih lju­dje naj­prej spre­je­li z me­ša­ni­mi ob­čut­ki, zdaj pa se tam sre­ču­je­jo in dru­ži­jo tu­di va­šča­ni, do­ma­či­ni se ze­lo ra­di ude­le­žu­je­jo pri­re­di­tev na tej kme­ti­ji. Tam se sre­ču­je­jo lju­dje iz Slo­ve­ni­je, Ma­džar­ske in Av­stri­je, kar je tu­di po­memb­no. Pro­blem Po­ra­bja je, da je to po­kra­ji­na, ki je bi­la dol­ga le­ta po­za­blje­na, v mar­si­čem je še da­nes, tu­di s stra­ni Ma­džar­ske."

V vseh po­gle­dih bi bi­lo ide­al­no, če bi v Po­ra­bju po­slo­va­lo ka­ko ve­li­ko slo­ven­sko pod­je­tje ali več slo­ven­skih pod­je­tij, ki bi za­po­sli­la ne­ko šte­vi­lo slo­ven­sko go­vo­re­čih lju­di. "Ja, am­pak da­nes ima go­spo­dar­stvo dru­gač­ne za­ko­ni­to­sti kot pred tri­de­se­ti­mi le­ti in več, ko je Slo­ve­ni­ja na Ko­ro­škem usta­na­vlja­la me­ša­na pod­je­tja, ki so po­zne­je za­ra­di za­ko­ni­to­sti ka­pi­ta­liz­ma uga­sni­la. Pod­je­tja išče­jo po­slov­ne re­zul­ta­te. Nih­če ne bo tu­kaj od­prl pod­je­tja sa­mo za­to, ker so tu Slo­ven­ci. To je da­nes tež­ko pri­ča­ko­va­ti. To je lah­ko kve­čje­mu pred­nost. In prav na to pred­nost jih je tre­ba opo­zo­ri­ti. Vpra­ša­nje je, ka­kšne re­zul­ta­te bo­do da­le sub­ven­ci­je. De­nar sam po se­bi ne po­me­ni nič, le v po­ve­za­vi z vse­bi­no, ide­jo in re­a­li­za­ci­jo. Tu­kaj je po­li­ti­ka lah­ko po­bu­dnik, da se naj­de­jo na pri­mer pri­mer­ni pro­jek­ti. To­da bi­stve­ni pro­blem je, da je v za­ve­sti mno­gih Po­ra­bje ne­kje da­leč, če­prav je v re­sni­ci bli­zu. Ti evrop­ski pro­jek­ti so konč­no po­ve­za­li ob­či­ne ob me­ji, lju­dje so na­šli in­te­res." Lah­ko po­ja­sni­te na­men do­kaj no­ve­ga zdru­že­nja evrop­ske­ga te­ri­to­ri­al­ne­ga so­de­lo­va­nja?

"EZTS - evrop­sko zdru­že­nje za te­ri­to­ri­al­no so­de­lo­va­nje, ki zdru­žu­je šti­ri par­tner­je, ob­či­ni Len­da­va in Mo­no­šter in obe manj­šin­ski sa­mo­u­pra­vi - konč­no omo­go­ča lo­kal­nim sku­pno­stim in manj­šin­skim sa­mo­u­pra­vam, da kan­di­di­ra­jo za raz­lič­ne evrop­ske pro­gra­me in čez­mej­ne pro­jek­te. To je pr­vič, da sta obe manj­ši­ni kon­kre­tno vklju­če­ni, in če bo­do spre­tni, je to lah­ko ve­li­ka pri­lo­žnost za pri­do­bi­va­nje do­da­tnih sred­stev. Evrop­ska uni­ja ima ogro­mno raz­pi­sov, po­tru­di­ti se je tre­ba, pa se lah­ko po­leg do­na­cij dr­žav pri­do­bi­jo do­da­tna sred­stva, kjer pa mo­ra­jo bi­ti kon­kre­tni re­zul­ta­ti."

Tu­di za­go­vor­ni­ca manj­šin­skih pra­vic v par­la­men­tu Eri­ka Köles Kiss je ve­li­ka po­zi­tiv­na pri­do­bi­tev. "Pre­pri­čan sem, da je to ze­lo po­memb­na i nsti­tu­ci­ja i n vel i ka pred­nost, kaj­ti prek za­go­vor­ni­ce manj­ši­ne se lah­ko zdaj mar­si­ka­te­ra stvar ve­li­ko hi­tre­je do­se­že, kot bi se si­cer. Bolj je pro­blem, da od­ha­ja v po­koj ce­lo­tna ge­ne­ra­ci­ja uči­te­ljev, pre­ma­lo je no­vih.

Vse bolj sem pre­pri­čan, da bi bi­lo tre­ba te za­de­ve bo­lje ko­or­di­ni­ra­ti na rav­ni obeh dr­žav. Naj­prej go­vo­ri­jo, ka­ko je tu­di za slab po­lo­žaj šol­stva kri­va slovenska di­plo­ma­ci­ja, po­tem pa, ko slovenska di­plo­ma­ci­ja sku­ša kaj na­re­di­ti na po­dro­čju šol­stva, spet ni­so za­do­volj­ni. Ko ge­ne­ral­ni kon­zul na kaj opo­zo­ri, je ta­koj na­ro­be. Kon­zul je tu­kaj šti­ri le­ta, po­tem pri­de dru­gi. Ne­ka­te­ri so tu­kaj na po­lo­ža­jih že 25 let."

Po­ra­bje je v pra­ksi v re­sni­ci ze­lo da­leč - tu­di za Mur­sko So­bo­to, ne le za Lju­blja­no.

"Lah­ko re­čem, da so pro­blem tu­di slo­ven­ski me­di­ji. RTV ima na pri­mer dve, tri od­da­je na le­to iz Po­ra­bja, iz Ko­ro­ške in Ita­li­je pa po tri­krat na te­den. Pri­so­tnost Po­ra­bja v slo­ven­skih me­di­jih je še ve­dno ka­ta­stro­fal­no sla­ba. Pa to­li­ko za­ni­mi­vih stva­ri se do­ga­ja tu­kaj. Kot ene­ga naj­bolj spod­bu­dnih in sve­žih pro­jek­tov bi ome­nil pro­jekt Pet pri­ja­te­ljev, v okvi­ru ka­te­re­ga so mla­di slo­ven­ski di­ja­ki na mo­no­štr­ski gi­m­na­zi­ji pod men­tor­stvom Ire­ne Fa­sching po­sne­li ču­do­vit film v slo­ven­skem je­zi­ku, ki so si ga ogle­da­li vsi na gi­m­na­zi­ji, in za­ra­di nje­ga so ti di­ja­ki po­sta­li pra­ve zvez­de.

Mla­di v Po­ra­bju so tu­di v or­ga­ni­za­cij­ski kri­zi, ven­dar jih je po dru­gi stra­ni to­li­ko, da po­me­ni­jo ve­lik po­ten­ci­al za manj­ši­no. Nji­ho­vo de­lo­va­nje bi mo­ra­li osve­ži­ti. Po dru­gi stra­ni so naj­bolj ak­tiv­ni upo­ko­jen­ci. Ve­dno zno­va opa­žam, da so za­vo­re pred­vsem v lju­deh, kar je še ve­dno po­sle­di­ca raz­mer, v ka­te­rih so po­rab­ski Slo­ven­ci ži­ve­li dol­ga de­se­tle­tja. Ven­dar mo­ra­mo bi­ti op­ti­mi­stič­ni. Čas je ugo­den za no­vo­sti in spre­mem­be, kaj­ti Ma­džar­ska se go­spo­dar­sko od­pi­ra in po­li­tič­no je manj­ši­ni naj­bolj na­klo­nje­na do se­daj, od­no­si med dr­ža­va­ma so ze­lo do­bri in me­ja med Ma­džar­sko in Slo­ve­ni­jo je da­nes naj­bolj od­pr­ta me­ja v Evro­pi. Ba­ti se je tre­ba sa­mo, da nas čas ne bo pre­hi­tel."

Tre­ba je sto­ri­ti več za okre­pi­tev go­spo­dar­ske­ga so­de­lo­va­nja Ve­dno zno­va opa­žam, da so za­vo­re pred­vsem v lju­deh

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Bo­ris Je­sih, ge­ne­ral­ni kon­zul RS v Mo­no­štru: "Po­rab­ski Slo­ven­ci bo­do pre­ži­ve­li le v te­sni po­ve­za­vi z dr­ža­vo Slo­ve­ni­jo."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.