Pre­ko mej na­ra­ve in pla­ne­ta

Z da­na­šnjim dnem zač­ne­mo po iz­ra­ču­nih mre­že Glo­bal­ni od­tis (Glo­bal Fo­o­tprint Ne­twork) tro­ši­ti na­rav­ne vi­re in obre­me­nje­va­ti oko­lje pre­ko mej, ki jih Ze­mlja zmo­re ob­no­vi­ti v enem le­tu

Vecer - - V žarišču - Od ve­ge­ta­ri­jan­stva do var­če­va­nja z ener­gi­jo Brez­me­jen svet bolj­ših idej

Na­ta­ša Kram­ber­ger,

"Ko se člo­vek pri­ja­vlja na raz­pi­se za ka­kšen pro­jekt, ki ga fi­nan­ci­ra Evrop­ska uni­ja, se mu zdi, da na sve­tu ne ob­sta­ja nič dru­ge­ga kot traj­no­stni ra­zvoj, med­ge­ne­ra­cij­sko so­de­lo­va­nje, so­ci­al­no vklju­če­va­nje in med­kul­tur­ni di­a­log. Obe­nem se mo­ra vpra­ša­ti, ka­ko je mo­žno, da ob ta­kšnih obraz­cih in ta­kšnih pod­po­rah Evrop­ske uni­je (in dru­gih in­stanc) člo­vek vsak dan, zju­traj, ko se zbu­di, in zve­čer, ko gre spat, ne vi­di nič dru­ge­ga kot či­sta na­spro­tja ome­nje­nih be­sed in zvez. Ne­traj­no­stni ra­zvoj, med­ge­ne­ra­cij­sko ši­ka­ni­ra­nje, so­ci­al­no iz­klju­če­va­nje in med­kul­tur­ne ne­spo­ra­zu­me, da ne re­če­mo voj­ne. Res je, raz­pi­se za evrop­ske pro­jek­te je tre­ba zna­ti iz­pol­nje­va­ti, kar je spre­tnost po­seb­ne sor­te. Več­krat se mi je že zgo­di­lo, da sem se o traj­no­sti in so­ci­al­ni pra­vič­no­sti naj­bolj vro­če pre­pi­ra­la prav z lju­dmi, ki so s ta­kšni­mi obraz­ci naj­bolj spre­tni. Še več. O traj­no­sti in so­ci­al­ni pra­vič­no­sti sem se do­slej naj­bolj za­gna­no pre­pi­ra­la prav s ti­sti­mi, ki na na­ci­o­nal­ni in med­na­ro­dni rav­ni ko­or­di­ni­ra­jo de­jav­no­sti ne­vla­dnih or­ga­ni­za­cij s po­dro­čja traj­no­stne­ga ra­zvo­ja, med­ge­ne­ra­cij­ske­ga so­de­lo­va­nja, so­ci­al­ne­ga vklju­če­va­nja in pra­vič­no­sti ter med­kul­tur­ne­ga di­a­lo­ga. Ka­kor da bi bi­le te be­se­de iz­mi­šlje­ni ide­a­li, ne­do­se­glji­vi ce­lo po­sve­če­nim, vsi dru­gi pa se v nji­ho­vem ime­nu pre­tvar­ja­mo, da je uto­pi­ja mo­go­ča, za kar od ča­sa do ča­sa, ne­ka­te­ri pa tu­di po­go­sto, prej­me­mo sub­ven­ci­jo dr­žav­nih, nad­dr­žav­nih ali glo­bal­nih usta­nov, ki si s po­dar­je­ni­mi nov­ci prav­za­prav pla­ču­je­jo od­pust­ke ozi­ro­ma laj­ša­jo sla­bo vest." A šte­vil­ne re­ši­tve, ki bi zmanj­ša­le člo­ve­ško čez­mer­no tro­še­nje na­rav­nih vi­rov in pre­se­ga­nje pla­ne­tar­nih zmo­glji­vo­sti, te­me­lji­jo prav na šir­je­nju sku­pne­ga do­bre­ga in lo­kal­ne sa­mo­o­skr­be – pre­hramb­ne in ener­get­ske. Prav to, ka­ko ži­vi­mo in upra­vlja­mo z na­ši­mi me­sti, ka­ko pri­do­bi­va­mo ener­gi­jo, kaj je­mo in ka­ko pri­de­lu­je­mo hra­no ter ko­li­ko je za­vr­že­mo, so glav­na po­dro­čja, kjer lah­ko vsi pri­spe­va­mo k spre­mem­bam k bolj traj­no­stne­mu bi­va­nju na pla­ne­tu. Te­ga se­daj le­tno obre­me­ni­mo za se­dem de­se­tin bolj kot zmo­re, pra­vi­jo pri mre­ži Glo­bal­ni od­tis. Slo­ve­ni­ja je, nav­kljub pre­go­vor­ni ze­le­no­sti, ta­ko po­tra­tna, da bi, če bi vsi na sve­tu ži­ve­li, kot ži­vi­mo mi, po­tre­bo­va­li sko­raj tri (2,75) pla­ne­te Ze­mlja.

"Kot po­tro­šni­ki no­si­mo lju­dje svoj del od­go­vor­no­sti, a za­go­to­vo je naj­ve­čja od­go­vor­nost na in­du­stri­ji in po­li­ti­ki, ki bi mo­ra­la bolj pod­pre­ti pre­hod k bolj traj­no­stnim re­ši­tvam in pred­vsem k ve­čji ener­get­ski učin­ko­vi­to­sti," pra­vi Bo­jan

Okolj­ski ak­ti­vi­sti spo­ro­ča­jo: Na­ša pri­ho­dnost, na­ša iz­bi­ra - dvi­gni­mo glas. Sto­ja­no­vić iz WWF Adria. Spo­mni, da osta­ja­jo v Slo­ve­ni­ji še ve­dno ne­iz­ko­ri­šče­ni po­ten­ci­a­li že pri ener­get­ski pre­no­vi jav­ne­ga stavb­ne­ga fon­da. Go­vo­ri o ne­ga-va­tih, ne­ga­tiv­ni, zmanj­ša­ni po­ra­bi ener­gi­je, h ka­te­ri bi mo­ra­li stre­me­ti. Pre­pri­čan je, da je plat­for­ma Pre­vo­zi, ki omo­go­ča sku­pna po­to­va­nja lju­di, naj­bolj­ša sis­tem­ska re­ši­tev, ki je na­sta­la v Slo­ve­ni­ji po­pol­no­ma sa­mo­i­ni­ci­a­tiv­no, brez vple­ta­nja po­li­ti­ke. Kre­pi­tev sis­te­mov jav­ne­ga pre­vo­za, ko­le­sar­skih mrež, sku­pnih pre­vo­zov, pre­hra­ne, ki je ve­či­no­ma se­sta­vlje­na le iz ze­le­nja­ve, in zmanj­ša­nje ko­li­či­ne hra­ne, ki se za­vr­že, so vse spre­mem­be v pra­vo smer. In med­tem ko bi že pre­po­lo­vi­tev glo­bal­nih ko­li­čin za­vr­že­ne hra­ne dan za­čet­ka eko­lo­ške­ga dol­ga pre­ma­kni­la za enajst dni, bi pre­po­lo­vi­tev emi­sij oglji­ko­ve­ga di­o­ksi­da za­če­tek za­dol­že­no­sti člo­ve­štva pre­lo­ži­la za 89 dni – za sko­raj Raz­i­ska­va ame­ri­ških raz­i­sko­val­cev z uni­verz Wa­shing­ton in Ka­li­for­ni­ja, ob­ja­vlje­na na za­dnji dan ju­li­ja v znan­stve­ni re­vi­ji Na­tu­re Cli­ma­te Chan­ge, je po­tr­di­la, da le iz­pol­ni­tev se­da­njih za­vez, za­pi­sa­nih v Pa­ri­škem spo­ra­zu­mu, ne bo do­volj, da bi se Ze­mlja do le­ta 2100 se­gre­la za manj ali le za dve sto­pi­nji Cel­zi­ja. Ver­je­tnost, da bi se to zgo­di­lo, oce­nju­je­jo za le 5-od­sto­tno, 90-od­sto­tna pa je ver­je­tnost, da bo glo­bal­no pod­ne­bje do kon­ca sto­le­tja to­plej­še ne­kje med 2 in 4,9 sto­pi­nje. A Adri­an Raf­tery, vod­ja raz­i­ska­ve z uni­ver­ze v Wa­shing­to­nu, je v po­go­vo­ru za opo­zo­ril, da je spo­ro­či­lo nji­ho­ve raz­i­ska­ve pred­vsem, da je ukre­pa­nje še nuj­nej­še, ko se je zde­lo do zdaj, saj bo vsa­ko do­da­tno se­gre­va­nje pri­ne­slo še huj­še po­sle­di­ce. Raz­i­sko­val­ci se stri­nja­jo, da bi teh­no­lo­ški pre­boj na po­dro­čju pri­do­bi­va­nja bre­zo­gljič­ne ener­gi­je lah­ko po­pol­no­ma spre­me­nil nji­ho­ve pro­jek­ci­je in da so de­lo­va­nja ter ukre­pa­nja člo­ve­štva na po­dro­čju zmanj­še­va­nja ozon­ske lu­knje in ki­sle­ga dež­ja do­kaz, da so pre­bo­ji v po­zi­tiv­no smer mo­go­či. Šte­vil­ni oko­lje­var­stve­ni­ki v okvi­ru raz­lič­nih pro­jek­tov ni­za­jo lo­kal­ne pra­kse sa­mo­o­skr­be, sa­mo­za­do­stno­sti in okolj­sko traj­no­stne­ga ra­zvo­ja. Struk­tu­ri­ran vir idej in ini­ci­a­tiv ter de­lu­jo­čih pro­jek­tov je le­tos apri­la iz­da­na knji­ga Drawdown, ki jo je ure­dil Paul Hawken in vklju­ču­je tu­di is­to­i­men­ski glo­bal­ni pro­jekt 80 ukre­pov od ve­tr­nih elek­trarn do me­nja­ve žar­nic in pri­mer­ne­ga re­ci­kli­ra­nja ke­mi­ka­lij v hla­dil­nih apa­ra­tih. Sim­pa­tič­na in ko­ri­stna je tu­di glo­bal­na ba­za in­spi­ra­tiv­nih lo­kal­nih pro­jek­tov, ki je bi­la pred­sta­vlje­na le­ta 2015 v fran­co­skem do­ku­men­tar­nem fil­mu Ju­tri ( in vklju­ču­je in­di­vi­du­al­ne spre­mem­be, sku­pno­stne pro­jek­te in po­li­tič­ne ak­ci­je. Med dru­gim spod­bu­ja­jo lo­kal­ne va­lu­te in me­nja­vo ban­ke ter iz­bi­ro ta­ke, ki je za­ve­za­na k fi­nan­ci­ra­nju le etič­nih in okolj­sko ne­ško­dlji­vih pro­jek­tov. V Slo­ve­ni­ji smo od za­čet­ka pre­te­kle­ga le­ta do 22. mar­ca le­tos po po­dat­kih slo­ven­ske­ga por­ta­la za fo­to­vol­ta­i­ko do­bi­li 131 no­vih sonč­nih elek­trarn v sa­mo­o­skr­bi. Ta­ko ima­mo sku­paj 3381 sonč­nih elek­trarn. Naj­več, 791, jih je v po­dra­vski in ko­ro­ški re­gi­ji, ki je med re­gi­ja­mi tu­di po ku­mu­la­tiv­ni mo­či elek­trarn na pr­vem me­stu. Ven­dar se je ši­ri­tev oskr­be s sonč­no ener­gi­jo v za­dnjih le­tih ta­ko re­koč usta­vi­la in sta­gni­ra. Oko­lje­var­stve­ne or­ga­ni­za­ci­je so ju­li­ja opo­zo­ri­le na ve­li­kan­ski raz­ko­rak med oblju­ba­mi obla­sti in de­jan­ski­mi šte­vil­ka­mi v pre­dla­ga­nem

ki so ga pri­pra­vi­li na mi­ni­str­stvu za in­fra­struk­tu­ro. Če vla­da ne bo re­sne­je pri­sto­pi­la k opu­šča­nju fo­sil­ne ener­gi­je, je nji­ho­va oce­na, da bo­mo iz­gu­bi­li ce­lo de­se­tle­tje za kre­pi­tev de­le­ža ob­no­vlji­vih vi­rov ener­gi­je. "Po sve­tu se do­ga­ja dru­ga re­vo­lu­ci­ja so­lar­ne ener­gi­je in slo­ven­ske obla­sti bi mo­ra­le pod­pre­ti vse ve­čje mo­žno­sti sa­mo­o­skr­be s fo­to­vol­ta­i­ko," je pre­pri­čan tu­di Bo­jan Sto­ja­no­vić. V ame­ri­škem me­stu Ru­tland v Ver­mon­tu se je pod­je­tje Gre­en Mo­un­ta­in Power, ki oskr­bu­je pre­bi­val­ce z ele­k­trič­no ener­gi­jo, od­lo­či­lo, da bo lju­dem po­nu­di­lo ugo­dne pa­ke­te za na­me­sti­tev so­lar­nih ce­lic in sis­tem ba­te­rij, ki omo­go­ča hram­bo ener­gi­je. S tem so opre­mi­li tu­di no­va ne­pro­fi­tna, so­ci­al­na sta­no­va­nja, kar omo­go­ča lju­dem do ne­ke me­re ener­get­sko sa­mo­o­skr­bo. Nji­hov raz­mi­slek in po­slov­na ra­ču­ni­ca upo­šte­va­ta ta­ko fi­nanč­ni iz­plen kot po­sle­di­ce za druž­bo in oko­lje.

Tu­di fun­da­ci­ja za traj­no­stni ra­zvoj Uma­no­te­ra je 20. ju­li­ja v okvi­ru pro­jek­ta pred­sta­vi­la ze­mlje­vid tre­nu­tno 44 lo­kal­nih do­brih praks sku­pno­stne­ga upra­vlja­nja po Slo­ve­ni­ji – od za­drug do eko­lo­ških kme­tij in pro­jek­tov traj­no­stne­ga, sku­pne­ga ure­ja­nja oko­lja. Ta­ko kot aka­de­mi­ki in raz­i­sko­val­ci so tu­di oko­lje­var­stve­ni­ki pre­pri­ča­ni, da če­tu­di so zmo­glji­vo­sti in na­rav­ni vi­ri Ze­mlje ome­je­ni, so člo­ve­ške spo­sob­no­sti in po­ten­ci­a­li za iz­najd­bo so­na­rav­nih re­ši­tev še ve­dno ve­li­ki in tre­nu­tno za­me­je­ni pred­vsem s pre­vla­du­jo­čo eko­nom­sko lo­gi­ko.

pi­sa­te­lji­ca in no­vi­nar­ka, v ko­lu­mni v Dnev­ni­ku:

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.