Več de­nar­ja za kme­te in no­va de­lov­na me­sta

Ma­li in ve­li­ki pra­ši­če­rej­ci tik pred po­tr­di­tvi­jo do­go­vo­ra o osem­le­tnem pre­ho­dnem ob­do­bju, v ka­te­rem bi za­če­li s 25 od­stot­ki v Slo­ve­ni­ji sko­te­nih ži­va­li

Vecer - - Gospodarstvo - Raz­me­re bolj­še kot la­ni Ključ­ni ve­li­ki igral­ci

Za pri­do­bi­tev 49- od­sto­tne­ga de­le­ža druž­be SŽTo­vor­ni pro­met se po po­ro­ča­nju por­ta­la Si­ol za­ni­ma pet po­nu­dni­kov. Ne­za­ve­zu­jo­če po­nud­be naj bi od­da­le polj­ske dr­žav­ne že­le­zni­ce, če­ški Ener­get­ski in in­du­strij­ski hol­ding, ru­ske že­le­zni­ce, nem­ška lo­gi­stič­na druž­ba Ham­bur­ger Ha­fen und Lo­gi­stik ter fran­co­ske že­le­zni­ce. V za­dnjih me­se­cih so na Slo­ven­skih že­le­zni­cah (SŽ) rok za zbi­ra­nje po­nudb dva­krat po­dalj­ša­li, na­za­dnje ju­ni­ja. Ne­ka­te­re od teh so že pred dne­vi za­če­le skrb­ni pre­gled, pred­vi­do­ma je­se­ni pa naj bi od­da­le še za­ve­zu­jo­če po­nud­be. Ob tem je po po­ro­ča­nju por­ta­la po­sta­lo do­konč­no ja­sno, da po­ve­zo­va­nje s SŽ ne za­ni­ma več av­strij­skih že­le­znic (ÖBB). Av­strij­ci so si­cer pod­pi­sa­li pi­smo o na­me­ri, ki je pred­vi­de­lo tu­di la­stni­ško so­de­lo­va­nje, ge­ne­ral­ni di­rek­tor SŽ Du­šan Mes pa je to sto­ril le ne­kaj me­se­cev pred od­lo­ča­njem nad­zor­ne­ga sve­ta o no­vem man­da­tu, ki ga je na­to tu­di do­bil.

V ÖBB so bi­li po po­ro­ča­nju Si­o­la pri­pra­vlje­ni v la­stni­štvo SŽ-To­vor­ni pro­met vsto­pi­ti le, če bi SŽ vsto­pi­le v la­stni­štvo nji­ho­ve­ga ma­džar­ske­ga pod­je­tja. Šlo naj bi to­rej za me­nja­vo de­le­žev, ne za de­nar­no tran­sak­ci­jo. To naj bi bi­lo ne­spre­je­mlji­vo tu­di za Slo­ven­ski dr­žav­ni hol­ding (SDH), saj je na­men del­ne pri­va­ti­za­ci­je to­vor­ne­ga pro­me­ta pri­do­bi­ti sve­ža sred­stva za po­so­do­bi­tev opre­me in ši­ri­tev po­slo­va­nja na tu­je tr­ge.

Slo­ven­ski pra­ši­če­rej­ci so bli­zu vsto­pu v she­mo iz­bra­ne ka­ko­vo­sti Slo­ve­ni­ja, ki je med dru­gim na­me­nje­na oza­ve­šča­nju po­tro­šni­kov o ka­ko­vo­sti do­ma pri­de­la­ne hra­ne. Z za­čet­kom pri­ho­dnje­ga le­ta naj bi svinj­sko me­so za­če­li ozna­če­va­ti z zna­kom iz­bra­ne ka­ko­vo­sti, po ka­te­rem bi po­tro­šnik ve­del, da gre za me­so v Slo­ve­ni­ji vzre­je­ne ži­va­li. Vstop v she­mo je na po­dro­čju pra­ši­če­re­je do­slej ovi­ra­lo ne­so­glas­je med ma­li­mi in ve­čji­mi rej­ci gle­de kri­te­ri­ja sko­te­no-re­je­no-za­kla­no v Slo­ve­ni­ji. Pr­vi so že­le­li, da se ta kri­te­rij do­sle­dno spo­štu­je, ve­čji rej­ci pa so opo­zar­ja­li, da v dr­ža­vi ni do­volj ži­va­li za do­se­go te­ga kri­te­ri­ja. Sko­raj­šnji konč­ni do­go­vor med nji­mi pred­sta­vlja osem­le­tno pre­ho­dno ob­do­bje, ki pa ga mo­ra­jo po­tr­di­ti še ustre­zni or­ga­ni.

"Pri­ča­ku­je­mo, da bo­do me­sni iz­del­ki in me­so, ki bo­do po­nu­je­ni pod zna­kom iz­bra­ne ka­ko­vo­sti, iz­del­ki slo­ven­skih kme­tij, to­rej da bo po­tro­šni­kom res po­nu­je­no ti­sto, kar naj bi ozna­če­val znak iz­bra­ne ka­ko­vo­sti," pra­vi pred­se­dnik Slo­ven­ske zve­ze pra­ši­če­rej­cev Alojz Var­ga in do­da­ja, da si rej­ci od she­me obe­ta­jo tu­di dvig cen svinj­ske­ga me­sa. "Če bo­do po­tro­šni­ki is­ka­li iz­del­ke s te­mi ozna­ka­mi, bo viš­ja se­ve­da tu­di ce­na, del te ce­ne pa bi ra­di pre­ne­sli na pro­da­jo ži­ve ži­va­li." Var­ga po­u­dar­ja, da je v Slo­ve­ni­ji sa­mo­o­skr­ba na ze­lo niz­ki rav­ni, za­to po­ve­ča­nju pov­pra­še­va­nja po slo­ven­skih pra­ši­čih pri­pi­su­je ve­lik po­men. Po konč­nem do­go­vo­ru naj bi she­mo za­če­li s 25 od­stot­ki v Slo­ve­ni­ji sko­te­nih pra­ši­čev, po osmih le­tih pa naj bi vse svinj­sko me­so, ki bo na tr­go­vskih po­li­cah, no­si­lo označ­bo iz­bra­ne ka­ko­vo­sti, me­so v dr­ža­vi sko­te­nih pra­ši­čev. V vme­snem ob­do­bju naj pri me­su ne bi bi­lo do­da­tnih označb, na pod­la­gi ka­te­rih bi po­tro­šnik iz­ve­del, ali gre za me­so v Slo­ve­ni­ji sko­te­ne­ga pra­ši­ča. Var­ga po­ve, da je v ce­lo­tni po­pu­la­ci­ji pra­ši­čev v dr­ža­vi 40 od­stot­kov ta­kih, ki so bi­li tu tu­di sko­te­ni, to­rej za­go­ta­vlja­nje vsto­pne­ga 25- od­sto­tne­ga pra­ga po nje­go­vem mne­nju ne bi sme­lo pred­sta­vlja­ti te­ža­ve. La­ni je bi­lo v Slo­ve­ni­ji za­kla­nih 220 ti­soč pi­tan­cev. Rej­ci bi v she­mo pri­spe­va­li oko­li 20 cen­tov na ži­val, to­li­kšen zne­sek bi pri­ma­kni­la tu­di me­sno­pre­de­lo­val­na in­du­stri­ja, to­li­ko kot obo­ji sku­paj bi pri­spe­va­la še dr­ža­va. Ta­ko bi po ne­ka­te­rih oce­nah na le­tni rav­ni zbra­li med 160 in 200 ti­soč evri, ki bi jih na­me­ni­li za pro­mo­ci­jo iz­bra­ne ka­ko­vo­sti. Če se je še la­ni go­vo­ri­lo o kri­zi na tr­gu svinj­ske­ga me­sa, so, kot pra­vi Var­ga, tre­nu­tne ce­ne na tr­gu za pra­ši­če­rej­ce za­ni­mi­ve. Tre­nu­tno si lah­ko obe­ta­jo 1,7 evra za ki­lo­gram me­sa in 2,9 evra za ki­lo­gram ži­ve­ga odoj­ka, ki je bil v is­tem ča­su la­ni bi­stve­no ce­nej­ši. "V tem ča­su so se po­ce­ni­la tu­di ži­ta, pred­vsem je­čmen in ko­ru­za, prav ta­ko so­ja, pri ka­te­ri je ce­na za to­no pa­dla ce­lo s 500 evrov na 400." Kljub bi­stve­no bolj­šim raz­me­ram pa Var­ga opo­zar­ja, da sta­nje še zda­leč ni ta­ko do­bro, da bi si lah­ko pra­ši­če­rej­ci z do­se­že­ni­mi pri­hod­ki de­la­li re­zer­ve ali in­ve­sti­ra­li v ra­zvoj pa­no­ge, re­ci­mo v po­so­do­bi­tev in­fra­struk­tu­re.

Vstop v she­mo poz­dra­vlja tu­di di­rek­tor Kme­tij­sko- goz­dar­ske­ga za­vo­da Mur­ska So­bo­ta Franc Re­žo­nja: "Gre za do­da­no vre­dnost za slo­ven­ske pra­ši­če­rej­ce. Naš cilj je za­go­to­vi­ti po­tro­šni­ku ka­ko­vo­stno hra­no in čim več te hra­ne pro­da­ti do­ma. To je osnov­na fi­lo­zo­fi­ja, ta­ko ne do­bi de­nar­ja sa­mo kmet, tem­več ustva­ri­mo tu­di no­va de­lov­na me­sta." Tu­di Du­šan Fi­ster, pred­se­dnik pre­k­mur­ske­ga pra­ši­če­rej­ske­ga dru­štva, me­ni, da bo vstop v she­mo po­zi­tiv­no vpli­val na slo­ven­sko pra­ši­če­re­jo. "Po­tro­šnik ta­ko ne bo v dvo­mu, kaj ku­pu­je. Pla­čal bo ne­ko­li­ko več, bo pa do­bil slo­ven­sko me­so. Ta­ko se bo kon­ča­lo za­va­ja­nje s po­re­klom." Med­tem Da­ni­lo Po­to­kar, vod­ja sek­tor­ja za ži­vi­no­re­jo pri Kme­tij­sko­goz­dar­ski zbor­ni­ci Slo­ve­ni­je (KGZS), ne­ko­li­ko umir­ja žo­go: "Konč­ne­ga do­go­vo­ra še ni." Za do­se­go 25-od­sto­tne­ga pra­ga so po nje­go­vem ključ­ni ve­li­ki igral­ci, Far­me Ihan in Pan­vi­ta. "Pred­vsem pod­je­tje Far­me Ihan je po­memb­no, saj si­cer brez ne­ga ni­ma­mo do­volj v Slo­ve­ni­ji sko­te­nih ži­va­li." Po­to­kar si­cer pra­vi, da so zno­traj pa­no­ge uskla­je­ni, pre­dlog pa mo­ra bi­ti naj­prej po­tr­jen pri pri­stoj­nih or­ga­nih KGZS. Po­leg te­ga je vla­ga­telj she­me še Go­spo­dar­sko in in­te­re­sno zdru­že­nje me­sne in­du­stri­je Slo­ve­ni­je, ki se prav ta­ko mo­ra še iz­ja­sni­ti o pre­dlo­gu. Konč­no po­tr­di­tev bo na­to dal sek­tor­ski od­bor za me­so, or­gan, ki ga je ime­no­va­lo mi­ni­str­stvo in ki je od­go­vo­ren za po­tr­je­va­nje spe­ci­fi­ka­ci­je za svinj­sko me­so. Od­bo­ru pred­se­du­je pred­se­dnik upra­ve Pan­vi­te Pe­ter Po­la­nič. Po­to­kar, si­cer tu­di pod­pred­se­dnik sek­tor­ske­ga od­bo­ra za me­so, še po­ja­snju­je, da se bo­do od­stot­ki do­ma sko­te­nih ži­va­li v pre­ho­dnem ob­do­bju zme­raj oce­nje­va­li na rav­ni dr­ža­ve, ni­ko­li na rav­ni rej­ca ali klav­ni­ce. Prav ta­ko bo pri tem iz­vzet za­kol za la­stno po­ra­bo. Upa na od­lo­či­tev še pred za­čet­kom le­to­šnje­ga Kme­tij­sko-ži­vil­ske­ga sej­ma Agra.

Fo­to: Igor NAPAST

Vstop v she­mo iz­bra­ne ka­ko­vo­sti je po mne­nju stro­kov­nja­kov do­da­na vre­dnost za slo­ven­ske pra­ši­če­rej­ce.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.