Le­ti­jo to­li­ko, da ne po­za­bi­jo

Na ne­bu ni več to­li­ko ba­lo­nov, kot jih je bi­lo ne­koč. Ba­lo­nar­ji za to kri­vi­jo pi­lo­ta, ki je pred pe­ti­mi le­ti pov­zro­čil ne­sre­čo na Lju­bljan­skem bar­ju

Vecer - - Celjsko - V vro­či­ni se ne le­ti Se­dem ur za uro po­le­ta

Med 4. in 13. av­gu­stom bo v Mla­din­skem cen­tru v Šmar­tnem ob Pa­ki po­te­ka­la že 31. li­kov­na de­lav­ni­ca Šmar­tno, ki jo bo men­to­ri­ral aka­dem­ski sli­kar Du­šan Fi­šer. Te­ma de­lav­ni­ce je le­tos fe­no­men le­te­nja, de­la pa bo­do pred­sta­vlje­na 12. av­gu­sta na raz­sta­vi v Dvo­ra­ni Ma­rof, s ka­te­ro se bo de­lav­ni­ca tu­di za­klju­či­la. Ume­tni­ne si bo mo­go­če na­to od 17. av­gu­sta do 1. sep­tem­bra 2017 ogle­da­ti v Ga­le­ri­ji Dom­ža­le, ob tri­de­se­tle­tni­ci de­lav­nic pa je JSKD iz­dal tu­di ka­ta­log Ka­ko na­ri­šeš čas, v ka­te­ri je ob­šir­ne­je pred­sta­vlje­nih vseh tri­de­set raz­li­čic is­te­ga kon­cep­ta.

Tra­di­ci­ja li­kov­nih de­lav­nic Šmar­tno se­ga v le­to 1986, ko je bi­la pod okri­ljem ta­kra­tne Zve­ze kul­tur­nih or­ga­ni­za­cij Slo­ve­ni­je or­ga­ni­zi­ra­na pr­va li­kov­na ko­lo­ni­ja v Šmar­tnem v Go­ri­ških Br­dih. Kma­lu se je pre­i­me­no­va­la v li­kov­no de­lav­ni­co in v tej obli­ki po­te­ka še da­nes, od le­ta 2010 v Šmar­tnem ob Pa­ki. Na­men de­vet­dnev­nih de­lav­nic je že od sa­me­ga za­čet­ka omo­go­či­ti lju­bi­telj­skim li­kov­ni­kom raz­i­sko­va­nje in pre­iz­ku­ša­nje raz­lič­nih so­dob­nih li­kov­nih pri­sto­pov in praks. Iz­ho­dišč­na te­ma je vsa­ko le­to dru­gač­na: le­tos je to le­te­nje, saj je člo­vek od nek­daj že­lel ure­sni­či­li svo­je več­ne sa­nje in že­ljo, da pre­ma­ga te­žnost in po­le­ti svo­bo­dno kot pti­ca. Mi­ni­lo je pre­cej ča­sa, pre­den se je lah­ko s po­mo­čjo teh­no­lo­gi­je dvi­gnil in po­le­tel, da­nes pa z vr­hun­sko teh­no­lo­gi­jo raz­i­sku­je ve­so­lje in po­tu­je po njem.

De­lav­ni­ca te­me­lji na sku­pin­skem de­lu, v okvi­ru sku­paj do­go­vor­je­nih for­mal­nih iz­ho­dišč pa vsak ude­le­že­nec išče svoj in­di­vi­du­al­ni iz­raz. Pri tem je vlo­ga men­tor­ja iz­je­mno po­memb­na, saj za­sta­vlja vpra­ša­nja in po­ma­ga pri is­ka­nju od­go­vo­rov. Za ustvar­jal­ce so po­seb­ne oko­li­šči­ne, mo­žnost so­o­če­nja z ustvar­jal­no moč­no oseb­no­stjo in z naj­no­vej­ši­mi ten­den­ca­mi v ume­tno­sti ze­lo dra­go­ce­ne. Re­zul­tat ta­ke­ga ustvar­jal­ne­ga dru­že­nja je raz­sta­va, ki je pra­vi­lo­ma dru­gač­na od vse­ga, kar obi­čaj­no ra­zu­me­mo pod ozna­ko lju­bi­telj­sko sli­kar­stvo.

Li­kov­na de­lav­ni­ca Šmar­tno je po­seb­nost v slo­ven­skem pro­sto­ru, saj je pov­sem dru­gač­na od šte­vil­nih li­kov­nih ko­lo­nij, po­le­tnih li­kov­nih de­lav­nic in šol. Tu­di za­ra­di te­ga so se or­ga­ni­za­tor­ji od­lo­či­li, da si tri­de­set li­kov­nih de­lav­nic, tri­de­set raz­lič­nih vse­bin­skih iz­ho­dišč, tri­de­set trans­for­ma­cij is­te­ga pro­sto­ra z raz­lič­ni­mi po­sta­vi­tva­mi slik in objek­tov, tri­de­set raz­li­čic is­te­ga kon­cep­ta, za­slu­ži ob­šir­nej­šo pred­sta­vi­tev v ka­ta­lo­gu Ka­ko na­ri­šeš čas, ki je ma­ja 2017 iz­šel pri JSKD. Be­se­di­la za ka­ta­log so pri­spe­va­li An­dre­ja Ko­blar Per­ko, stro­kov­na sve­to­val­ka JSKD za li­kov- Dvaj­set let klu­ba so za­zna­mo­va­li s fe­sti­va­lom.

ne­bo in kdaj ne, iz­re­dno pre­vi­dna. Ni na­ma tež­ko re­či ne, sa­mo da je stvar 'zi­her'. Ne­sre­ča v Lju­blja­ni je za­to, ker nek­do pa ni znal re­či ne, uni­či­la slo­ven­sko ba­lo­nar­stvo. Za­to dru­gi se­daj le­ti­mo le še to­li­ko, da ne po­za­bi­mo."

So pa "niz­ko­ce­nov­ni in ma­sov­ni ba­lo­ni" ba­lo­nar­stvo sko­raj­da uni­či­li tu­di dru­gje po sve­tu; pre­dla­ni je v Fran­ci­ji pa­del eden naj­ve­čjih ba­lo­nov, kar jih je bi­lo. Pi­lo­ti ba­lo­nov se ta­ko se­li­jo v afri­ške dr­ža­ve, kjer se s po­le­ti še da kaj za­slu­ži­ti. Po­manj­ka­nje do­brih pi­lo­tov je ce­lo v Ka­na­di, za­to je Jer­nej ko­le­gom on­stran oce­na že več­krat po­ma­gal pri iz­ved­bah fe­sti­va­lov (tam je tu­di se­daj), Du­šan pa se je že šti­ri­krat ude­le­žil ba­lo­nar­ske­ga fe­sti­va­la v Taj­va­nu. V teh dneh, ko vro­či­na ne po­je­nja, Du­šan s svo­jim ba­lo­nom ča­ka na tr­dnih tleh. Spet za­to, ker je var­nost na pr­vem me­stu. "Ju­tra­nja tem­pe­ra­tu­ra ne sme bi­ti nad 20 sto­pinj Cel­zi­ja. Ve­tra ne sme bi­ti, naj­več lah­ko no de­jav­nost, ter Du­brav­ka Sam­bo­lec in Du­šan Fi­šer, ključ­na sno­val­ca pro­jek­ta in men­tor­ja de­lav­nic. (rr) pi­ha pet me­trov na se­kun­do. Tu­di v dež­ju ne le­ti­mo, saj je z njim obi­čaj­no po­ve­za­no ne­sta­no­vi­tno vre­me. Dru­ga­če ni ome­ji­tev. Tu­di po­zi­mi lah­ko le­ti­mo. Zgo­raj ni nič kaj bolj mr­zlo. Tu­di pi­ha ne; tu­di če le­tiš 100 ki­lo­me­trov na uro, ve­tra ne ob­ču­tiš, ker po­tu­ješ z njim. Si­cer te pa od sto­tih po­tni­kov vsaj 95 vpra­ša, kaj se zgo­di, če ba­lo­nu zmanj­ka pli­na. Am­pak tu­di to se ne mo­re zgo­di­ti, saj ve­dno prej na­re­diš plan le­ta in imaš re­zer­vo s sa­bo. Ne­na­pi­sa­no pra­vi­lo je, da pri­sta­ja­mo z eno pol­no je­klen­ko pli­na. Pred­vsem pa, če bi bi­lo kar­ko­li na­ro­be s pli­nom, na pr­vem mo­žnem me­stu ( po­zor, ne na dru­gem, na pr­vem!) pri­sta­neš. Nič hu­de­ga, če je let kraj­ši, da je le va­ren." Še eno vpra­ša­nje se uvr­šča v ka­te­go­ri­jo naj­več­krat za­sta­vlje­nih vpra­šanj. "Kje bo­mo pri­sta­li, vpra­ša­jo. En­krat sem bil v zra­ku ce­lo uro, pa sem ko­maj pri­šel iz me­sta. Bi­lo me je že strah, da bom mo­ral v me­stu pri­sta­ti. Vča­sih sem pa bil v pol ure že 30 ki­lo­me­trov iz me­sta. Tež­ko je na­po­ve­da­ti. Ma­lo smer na­ka­že he­li­jev ba­lon­ček, ki ga, pre­den se od­lo­čiš za vzlet, spu­stiš v ne­bo."

Pri­pra­ve na po­let so ve­dno dol­ge in pred­vsem zgo­dnje. Pi­lot in po­sad­ka, ki ka­sne­je smer po­le­ta ba­lo­na spre­mlja na tleh, še prej pa po­ma­ga pri po­sta­vi­tvi ba­lo­na, je na dan po­le­ta po­kon­ci že oko­li pe­te ure zju­traj. "Pred­vsem v Ka­na­di mo­ra bi­ti Jer­nej ze­lo zgo­den, ker uro in pol po vzho­du son­ca zač­ne moč­no pi­ha­ti ve­ter. Si­cer pa za en po­let, ki tra­ja oko­li uro, po­tre­bu­ješ se­dem ur, saj je po po­le­tu tre­ba ba­lon tu­di po­spra­vi­ti in bom­be pri­pra­vi­ti za no­vo pu­sto­lo­všči­no," do­da Du­šan.

Eno od ti­pič­nih vpra­šanj, ki pa se je ob tem po­sta­vi­lo nam, je, ka­ko rav­na­ti, če imaš na kro­vu pre­stra­še­ne po­tni­ke. "Le en­krat se je zgo­di­lo, da go­spa, ki sta ji mož in hčer­ka za roj­stni dan ku­pi­la po­let z ba­lo­nom, ni vsto­pi­la na ba­lon. Pri vseh dru­gih strah po pe­tih mi­nu­tah iz­gi­ne. Po­tem je lah­ko strah le še pi­lo­ta, če gre kaj na­ro­be - a te­ga ne sme ve­de­ti nih­če drug," ša­lji­vo za­klju­či Bo­ja­no­vič. Ustvar­jal­no dru­že­nje v Šmar­tnem pre­se­ga lju­bi­telj­sko li­kov­no ustvar­ja­nje.

Fo­to: Oseb­ni ar­hiv

Eden naj­ve­čjih fe­sti­va­lov je v me­stu Al­baquerque v No­vi Me­hi­ki, ZDA.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.