Ško­fov duh go­ste po­li­va z vo­do

Iar­kus Sit­ti­kus je v za­čet­ku 17. sto­le­tja dal ure­di­ti vrt z vo­dni­mi igra­mi, ki so da­nes sve­tov­no zna­na zna­me­ni­tost av­strij­ske­ga me­sta Salz­burg

Vecer - - Kalejdoskop - Ži­va­li z vseh ce­lin

pre­vze­la že sa­ma ba­roč­na iz­de­la­va na­šte­tih ele­men­tov, pa jih je go­to­vo pre­se­ne­til ( in s tem naj­brž raz­ve­se­lil bolj se­be kot njih) z vr­hun­cem te grad­be­ne in teh­nič­ne po­grun­ta­všči­ne: skri­ti­mi šo­ba­mi, iz ka­te­rih na že­ljo upra­vljav­ca si­kne ve­čji ali manj­ši cu­rek vo­de in bli­zu sto­je­če­ga opa­zo­val­ca brez mi­lo­sti osve­ži od gla­ve do pet. Se­de­če pri ško­fo­vi ve­li­ki ka­mni­ti mi­zi sre­di ume­tel­no okra­še­ne­ga av­di­to­ri­ja, ime­no­va­ne­ga rim­sko gle­da­li­šče, je cu­rek iz od­pr­ti­ne v se­de­žu zmo­čil na­rav­nost po za­dnji­ci. In po­vr­hu ni­so sme­li vsta­ti, do­kler ni vstal nji­hov go­sti­telj, ki je imel se­ve­da se­dež brez cur­ka.

Ču­de­nje i n nav­du­še­nje je bi­lo pred 400 le­ti mor­da la­že vzbu­di­ti kot da­nes, ko se nam zdi, da smo vi­de­li že vse. So­dob­nim obi­sko­val­cem je za­to naj­bolj za­ni­mi­vo iz­ve­de­ti, da cur­ki pri­vre­jo na dan po ena­kem na­če­lu in po­ti kot v ča­su na­stan­ka. Vse čr­pal­ke de­lu­je­jo na vo­dni po­gon, me­han­sko in brez upo­ra­be ele­k­tri­ke. Ena­ko ve­lja za po­zne­je do­da­no me­ha­nič­no gle­da­li­šče, do­gra­je­no le­ta 1752, v ka­te­rem pre­mi­ka­jo­če se fi­gu­re pri­ka­zu­je­jo vse te­daj zna­ne po­kli­ce. Nji­ho­vo pre­mi­ka­nje spre­mlja glas­ba iz or­gel, ki jih prav ta­ko po­ga­nja vo­dno ko­lo. Naj­več za­ba­ve pa vo­dne igre po­nu­ja­jo naj­mlaj­šim obi­sko­val­cem, ti se po­seb­no sre­di vro­če­ga po­le­tja ra­di na­sta­vi­jo osve­žil­nim ka­plji­cam. Ogled vo­dnih iger je za­to pri­po­ro­čljiv za ko­nec obi­ska Hell­brun­na, ra­zen če vas ne mo­ti­jo mo­kra obla­či­la, saj se cur­kom sko­raj ni mo­go­če iz­o­gni­ti. Na nek­da­njem po­se­stvu si je si­cer mo­go­če ogle­da­ti še ta­ko ime­no­va­no ka­mni­to gle­da­li­šče, vkle­sa­no v ska­lo na Hell­brunn­skem gri­ču, pa salz­bur­ški etno­graf­ski mu­zej v nek­da­njem lo­vskem dvor­cu Mar­ku­sa Sit­ti­ku­sa in se­ve­da ži­val­ski vrt. V šest­de­se­tih le­tih 20. sto­le­tja so ga ure­di­li na de­lu po­se­stva, kjer so bi­le do pri­bli­žno le­ta 1800 ogra­de za div­jad in fa­za­ne­ri­ja. Iz­pra­znil jih je boj­da ne­ki fran­co­ski ge­ne­ral, so­dob­ni ži­val­ski vrt pa so od­pr­li le­ta 1961, v pr­vi vr­sti za pred­sta­vi­tev av­toh­to­ne alp­ske fav­ne. Ena pr­vih zna­me­ni­to­sti, ohra­nje­na še da­nes, je bi­la ko­lo­ni­ja be­lo­gla­vih ja­stre­bov. Zdaj na 14 hek­tar­jih po­vr­ši­ne do­mu­je pri­bli­žno 1200 ži­va­li iz 140 vrst, raz­po­re­je­nih po ob­mo­čju iz­vo­ra na pet ce­lin, le­tno pa si jih ogle­da ka­kih 300.000 obi­sko­val­cev. In če­prav v Salz­bur­gu ogla­šu­je­jo ži­val­ski vrt in vo­dne igre kot pri­vlač­nost za dru­ži­ne z otro­ki, zla­sti v vro­čem po­le­tju tu­di od­ra­slim pri­ja mo­kra osve­ži­tev.

Fo­to: WIKIPEDIA

V me­ha­nič­nem gle­da­li­šču na vo­dni po­gon so pred­sta­vlje­ni po­kli­ci iz 18. sto­le­tja.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.