Vo­zni­ki utru­je­ni tu­di za­ra­di vro­či­ne

Raz­i­ska­va AMZS med slo­ven­ski­mi vo­zni­ki je po­ka­za­la, da je vsak dva­naj­sti vo­z­nik v za­dnjih dveh le­tih že za­spal za vo­la­nom

Vecer - - ČRNA KRONIKA - Pre­vi­dno z zdra­vi­li Po­no­či je tve­ga­nje ve­čje

Za­spa­nost za vo­la­nom med slo­ven­ski­mi vo­zni­ki je re­sen pro­blem, ugo­ta­vlja­jo v AMZS. Nje­go­va raz­i­ska­va je po­ka­za­la, da je kar po­lo­vi­ca vo­z­ni­kov ob­ča­sno za­spa­nih, vsak dva­naj­sti pa je v za­dnjih dveh le­tih za­spal za vo­la­nom. Po­li­ci­ja opo­zar­ja, da k utru­je­no­sti vo­z­ni­kov pri­po­mo­re tu­di po­le­tna vro­či­na. Edi­ni učin­ko­vi­ti ukrep za zmanj­ša­nje za­spa­no­sti je spa­nje. Zla­sti skrb vzbu­ja­jo­če je, da vo­zni­ki kljub za­spa­no­sti vo­žnjo pra­vi­lo­ma na­da­lju­je­jo, za ohra­nja­nje bu­dno­sti za vo­la­nom pa upo­ra­blja­jo tak­ti­ke, kot so po­go­var­ja­nje s so­po­tni­kom, od­pi­ra­nje oken ali po­ve­ča­nje gla­sno­sti ra­dia. Ta­kšni in po­dob­ni ukre­pi ima­jo le krat­ko­tra­jen uči­nek, za­to za zmanj­še­va­nje za­spa­no­sti za vo­la­nom ni­so učin­ko­vi­ti. Prav za­spa­nost po­leg vo­žnje pod vpli­vom al­ko­ho­la ali pre­po­ve­da­nih sub­stanc, upo­ra­be mo­bil­nih te­le­fo­nov med vo­žnjo in po­dob­no so­di med de­jav­ni­ke tve­ga­nja za na­sta­nek pro­me­tne ne­sre­če. AMZS ob tem na­va­ja na­sve­te spe­ci­a­list­ke dru­žin­ske me­di­ci­ne in me­di- ci­ne de­la, pro­me­ta in špor­ta Ve­sne Pe­ka­ro­vić Dža­ku­lin. Ta sva­ri, da je vo­žnja po­seb­no tve­ga­na, če je vo­z­nik utru­jen in je prej­šnjo noč spal manj kot šest ur, če se že dlje ča­sa ni do­bro na­spal in če vo­zi dlje ča­sa brez kraj­še­ga po­čit­ka.

Prav ta­ko je tve­ga­no vo­zi­ti v ča­su, ko obi­čaj­no spi­mo ali po­či­va­mo, če je­mlje­mo zdra­vi­la, ki ima­jo stran­ski uči­nek za­spa­nost, če de­la­mo več kot 60 ur te­den­sko, iz­men­sko ali v več služ­bah hkra­ti. Ob tem tve­ga­nje po­ve­ču­je­ta že manj­ša ko­li­či­na al­ko­ho­la ali pre­po­ve­da­nih psi­ho­ak­tiv­nih sno­vi ter vo­žnja po mo­no­to­nih, rav­nih in dol­go­ča­snih ce­stah. Pe­ka­ro­vić Dža­ku­li­no­va sve­tu­je, da se vo­zni­ki za­spa­no­sti ne sku­ša­jo upi­ra­ti. Čim prej naj na var­nem me­stu usta­vi­jo vo­zi­lo, spi­je­jo ka­vo ali dve, na­to pa za 15 do 20 mi­nut za­spi­jo. Ko­fe­in zač­ne de­lo­va­ti čez pri­bli­žno 30 mi­nut in te­daj lah­ko na­da­lju­je­jo vo­žnjo. Od­pi­ra­nje oken, zni­že­va­nje tem­pe­ra­tu­re v vo­zi­lu, po­slu­ša­nje ra­dia ali glas­be, pe­tje, kri­ča­nje, pre­te­go­va­nje, usta­vlja­nje, te­lo­vad­ba in spre­ha­ja­nje ob vo­zi­lu ima­jo le krat­ko­tra­jen uči­nek. "Edi­ni učin­ko­vi­ti ukrep je spa­nje," po­u­dar­ja.

V naj­ve­čji ne­var­no­sti za pro­me­tno ne­sre­čo za­ra­di za­spa­no­sti za vo­la­nom so mla­di vo­zni­ki, mo­ški, de­lav­ci z iz­men­skim de­lom in po­klic­ni vo­zni­ki. V pri­bli­žno po­lo­vi­ci pro­me­tnih ne­sreč za­ra­di za­spa­no­sti za vo­la­nom so ude­le­že­ni vo­zni­ki, sta­ri do 25 let, je po­ka­za­la raz­i­ska­va AMZS. Dru­gi de­jav­ni­ki, ki po­ve­ču­je­jo tve­ga­nje za pro­me­tno ne­sre­čo za­ra­di za­spa­no­sti za vo­la­nom, so še vo­žnja brez so­po­tni­ka, ne­iz­ku­še­nost vo­z­ni­kov, vo­žnja po obro­ku, po av­to­ce­stah in na dol­gih raz­da­ljah.

Pro­me­tne ne­sre­če za­ra­di za­spa­no­sti za vo­la­nom so naj­po­go­stej­še med dru­go in šesto uro ter med 14. in 16. uro. Noč­na vo­žnja sa­ma po se­bi po­ve­ču­je tve­ga­nje za ne­sre­čo za pet­krat do šest­krat. Ob teh urah so na­ši mo­žga­ni manj bu­dni in bolj pri­pra­vlje­ni na spa­nje, še opo­zar­ja zdrav­ni­ca. Vo­zni­ki naj bo­do po na­sve­tu Pe­ka­ro­vić Dža­ku­li­no­ve po­seb­no po­zor­ni na zna­ke za­spa­no­sti, kot so te­ža­ve z vi­dom, po­go­sto me­ži­ka­nje, vse po­ča­snej­še in tež­ke ve­ke, te­ža­ve s kon­cen­tra­ci­jo na ce­sto, oto­pe­lost, od­so­tnost, bo­le­či­ne v mi­ši­cah, po­tre­ba po gi­ba­nju, ob­ču­tek hla­du, ze­ha­nje, ob­ču­tek ne­mi­ra, raz­dra­že­no­sti, vzdra­že­nost in agre­siv­nost.

V AMZS pa do­da­ja­jo, da v nji­ho­vem cen­tru var­ne vo­žnje na Vran­skem po­se­bej pri­pra­vlja­jo tu­di več raz­lič­nih te­ča­jev vo­žnje po­no­či.

Po­li­ci­ja med­tem opo­zar­ja, da je utru­je­nost vo­z­ni­kov po­go­sto po­sle­di­ca tu­di po­le­tne vro­či­ne, za­to vo­z­ni­kom sve­tu­je­jo, naj si med med dalj­šo vo­žnjo več­krat vza­me­jo čas za od­mor. Kli­mat­ska na­pra­va mo­ra bi­ti na­sta­vlje­na pra­vil­no, saj no­tra­nja tem­pe­ra­tu­ra ne sme pre­več od­sto­pa­ti od de­jan­ske. Obla­či­la naj bo­do lah­ka in zrač­na, obu­tev pa naj ne bo­do na­ti­ka­či ali san­da­li z vi­so­ko pe­to, je na­ve­de­no na sple­tni stra­ni po­li­ci­je.

Fo­to: Tit KOŠIR

V pri­bli­žno po­lo­vi­ci pro­me­tnih ne­sreč za­ra­di za­spa­no­sti za vo­la­nom so ude­le­že­ni vo­zni­ki, sta­ri do 25 let. Fo­to­gra­fi­ja je sim­bo­lič­na.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.