Za kruh, Evro­po, Odre­še­ni­ka

Ko Ma­ri­bor po­tre­bu­je re­ši­te­lja, se po­ja­vi Mar­cos Ta­va­res

Vecer - - ŠPORT - Mar­ko Ko­va­če­vič

Iko­na, talisman, re­ši­telj ... Kma­lu bo zmanj­ka­lo pre­se­žni­kov, ki bi opi­sa­li nje­go­ve bi­se­re. Za­bil je tu­di na se­ve­ru. Mar­cos Ta­va­res je vi­jo­li­ča­sti vlak po­vle­kel v evrop­sko je­sen. "To je to. Eki­pa je tr­do de­la­la na tej tež­ki tek­mi. Evrop­sko li­go že ima­mo, se­ve­da smo je ve­se­li, a ni še ko­nec. Že­li­mo li­go pr­va­kov," je od­loč­no za­tr­dil v Haf­na­r­fjör­dur­ju.

Za­del je za zma­go Islan­dcem v Ljud­skem vr­tu, na se­ve­ru pa je v so­dni­škem po­dalj­šku do­konč­no po­ko- pal upe tam­kaj­šnjih pr­va­kov na če­tr­ti krog kva­li­fi­ka­cij za li­go pr­va­kov. Ni ko­nec, do­kler Ta­va­res ne za­bi­je - ugo­to­vi­tev je že sko­raj po­sta­la flo­sku­la. Odre­še­nik vi­jo­li­ča­stih je, kot že nič­ko­li­ko­krat prej, spo­mnil na svo­je­ga Odre­še­ni­ka: "Je­zus mi po­ma­ga. Ve­dno, ko po­tre­bu­jem po­moč, pri­de. Sam ne mo­rem ni­če­sar. Eki­pa je de­la­la do­bro. Na­še mo­štvo je do­bro za­ra­di eki­pne­ga du­ha. Bi­li smo bolj­ši in za­slu­že­no smo šli na­prej."

Dvaj­set go­lov je že za­bil v evrop­skih kva­li­fi­ka­ci­jah, naj­več med vse­mi no­go­me­ta­ši, ki so ka­dar­ko­li lo­vi­li li­go pr­va­kov ali evrop­sko li­go. Tri­krat je bi­lo v šti­rih tek­mah le­tos, za­dnja dva go­la sta bi­la vre­dna šest mi­li­jo­nov evrov. Ta zne­sek iz Ue­fi­ne­ga na­gra­dne­ga skla­da si je za­go­to­vil Ma­ri­bor. "Do­bro je, do­bro. Ve­sel sem," se je le za­sme­jal o mej­ni­kih. Med tek­mo mu ni bi­lo do sme­ha. Si­cer umir­je­ni Bra­zi­lec je več­krat pov­zdi­gnil glas, se pre­re­kal s so­dni­ki ... "Bo­ri­li smo se za Evro­po. Na ta­kšni tek­mi se mo­raš po­tru­di­ti, faj­ta­ti. Bo­ri­ti se mo­ra­mo za to, kar je na­še. To je naš kruh. Bo­ril sem se za svoj kruh, za dru­ži­no," je po­ja­snil 33-le­tnik iz Por­to Ale­gre­ja. Tu­di ner­vo­zo no­go­me­ta­šev Haf­na­r­fjör­dur­ja, gro­be pre­kr­ške in pro­vo­ka­ci­je je pri­pi­sal po­memb­no­sti dvo­bo­ja. "Ta­kšne tek­me pri­na­ša­jo ve­čjo mo­ti­va­ci­jo, več emo­cij in na­pe­tost. Na kon­cu je bi­lo vse v re­du," je po­mi­ril stra­sti.

Že v pr­vem pol­ča­su je bil bli­zu slav­ja. Pod­pi­sal se je pod oba ma­ri­bor­ska stre­la v okvir vrat. Tu­di v dru­gem se vra­tar Gun­nar Ni­el­sen dol­go ni pu­stil pre­ma­ga­ti. "Žo­ga je bi­la tež­ka, igri­šče dru­gač­no, po­ča­sno. Moč­no si udaril, a je žo­ga šla po­ča­si," je raz­me­re pod po­lar­nim kro­gom opi­sal Ta­va­res. Ko je Lu­ka Za­ho­vić kre­nil v pro­ti­na­pad in mu ser­vi­ral žo­go za zme­nek s Fer­cem v is­lan­dskih vra­tih, mu ni­ti igri­šče ni mo­glo pre­pre­či­ti pra­zni­ka. "Po­mi­slil sem: To je mo­je. Ni šans, da mi ubra­ni!"

Da­nes bo­do vi­jo­li­ča­sti do­bi­li na­spro­tni­ka, za­dnjo ovi­ro pred evrop­skim ra­jem, li­go pr­va­kov. "Uf, zdaj bo tež­ko, zdaj pri­de­jo moč­ni klu­bi, a ko smo pra­vi, moč­ni, kot smo bi­li na Islan­di­ji, ima­mo mo­žnost, da gre­mo na­prej," je pre­pri­čan lju­blje­nec ma­ri­bor­skih na­vi­ja­čev. Kaj bi Ma­ri­bor brez ka­pe­ta­na? "Mar­co­so­va na­lo­ga je, da na iz­re­dno po­memb­nih tek­mah da­je go­le kot po te­ko­čem tra­ku. V ta­kih tre­nut­kih do­bi ener­gi­jo. Vi­de­li ste, ko­li­ko gr­dih žog je za­dr­žal, ka­ko nam je omo­go­čil, da smo pri­šli na­prej," tu­di v Haf­na­r­fjör­dur­ju s po­hva­la­mi Bra­zil­cu ni sko­pa­ril tre­ner Dar­ko Mi­la­nič. Pre­pri­čan je, da bo naj­bolj­ši stre­lec evrop­skih kva­li­fi­ka­cij še dol­go nav­du­še­val na­vi­ja­če: "Pri­pra­vljen je de­la­ti, so­de­lo­va­ti z vse­mi. V no­be­nem tre­nut­ku v nje­go­vih očeh še ni­sem vi­del, da bi rad ne­hal za­bi­ja­ti go­le."

"To je mo­je. Ni šans, da mi ubra­ni"

Fo­to: EPA

Ka­pe­tan je vi­jo­li­ča­sti vlak po­vle­kel v evrop­sko je­sen.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.