Pe­tje zvez­dni­ka za to­la­žil­no na­gra­do

Ma­džar­ski ko­šar­kar­ji zna­jo no­coj v dvo­ra­ni Ta­bor spet spo­zna­ti, da Slo­ven­ci ni­so Slo­va­ki

Vecer - - ŠPORT -

Ker so kot slo­ven­ski pr­va­ki pre­ma­ga­li is­lan­dske­ga, bo­do v naj­slab­šem pri­me­ru, v evrop­ski li­gi, za vsa­ko tek­mo pre­je­li po 50.000 evrov. Po­šte­no ali ab­sur­dno? Pred­vsem upra­vi­če­no, če ta­ko me­ni plač­nik, to­rej klub. Da sem po­no­sen, ne mo­rem re­či za do­sež­ke, za ka­te­re ni­sem za­slu­žen in s ka­te­ri­mi imam sku­pno le ge­o­graf­sko lo­ka­ci­jo. Še manj sem im­pre­si­o­ni­ran. Sploh ko po­mi­slim, ka­ko te dni oče, grad­be­ni de­la­vec, glo­bo­ko v svo­jih 50. le­tih da­leč od do­ma vih­ti kle­šče med raz­be­lje­nim as­fal­tom in žgo­čim son­cem, ali ka­ko ma­ma, me­di­cin­ska se­stra, ska­klja­joč med noč­no, po­pol­dan­sko in do­pol­dan­sko iz­me­no, sku­ša olaj­ša­ti tr­plje­nje bol­ni­kov, ki so po­go­sto tik pred smr­tjo. Oba za zne­sek, ki me je v mla­do­sti na­u­čil to­li­ko skro­mno­sti, da še zdaj ni­mam pa­me­tne­ga te­le­fo­na, ker pač no­kia no­če cr­kni­ti. Za­ču­de­nim po­gle­dom ni kon­ca. A ka­ko nič­vre­dno se mo­ra­jo po­ču­ti­ti še­le vi­jo­li­ča­sti sim­bo­li uspe­šne ka­ri­e­re, ko na svo­jih ipho­nih vklju­či­jo in­sta­gram. Ob­sce­no in na­gnu­sno je vi­de­ti, da je ne­ki no­go­me­taš vre­den 220 mi­li­jo­nov evrov. Kot bi bi­lo Neymar­je­vih 68 ki­lo­gra­mov se­sta­vlje­nih iz plu­to­ni­ja, ki bi se ga da­lo po­raz­de­li­ti v 15 atom­skih bomb. Kaj vse se še da do­bi­ti za ta de­nar? Dve ali tri po­tni­ška ali vo­ja­ška le­ta­la, 153 člo­ve­ških klo­nov (PSG - ide­ja?!), ce­lo­le­tno pla­čo ka­te­re­ga­ko­li mo­štva na sve­tu, po­sne­ti hol­ly­wood­ski film, 880 iz­le­tov v ve­so­lje … La­stni­ki PSG-ja, Ka­tar­ci, bi lah­ko za enak de­nar po­ku­pi­li šti­ri, pet naj­bolj­ših fran­co­skih klu­bov in se re­ši­li kon­ku­ren­ce. Am­pak ne. Po­tem ko so si ku­pi­li, par­don, pri­bo­ri­li, SP 2022, ci­lja­jo na vrh li­ge pr­va­kov. Ma­chi­a­vel­li­stič­na ide­ja, da cilj upra­vi­ču­je sred­stva, nam je v špor­tu pre­do­bro zna­na. Mi­mo­gre­de: An­tho­ny Ran­dol­ph, če­stit­ke za po­ro­ko med ko­va­njem ko­šar­kar­ske me­da­lje.

Neymar­jev pre­stop je v po­smeh Ue­fi, Fi­fi, fi­nanč­ne­mu "fa­ir playu" in do­se­da­njim no­go­me­tnim re­kor­dom. Da ne go­vo­ri­mo o obi­čaj­nih lju­deh. V se­kun­di (tu­di spa­nja) bo Bra­zi­lec za­slu­žil en evro, v mi­nu­ti se bo teh na­bra­lo 60, v uri 3600. Po pr­vem dne­vu po­god­be bi že bi­lo za no­vo sta­no­va­nje v Ma­ri­bo­ru. Kaj bo po­čel s 150 mi­li­jo­ni evrov po pet­le­tni po­god­bi, ni­mam poj­ma. Vo­ja­ško ali po­tni­ško le­ta­lo?

A za no­rost no­go­me­tne­ga sve­ta smo kri­vi sa­mi. Pred dve­ma te­dno­ma sem obi­skal Neymar­jev do­se­da­nji dom, Bar­ce­lo­no. Me­sto za­zna­mu­je 25. oble­tni­ca olim­pij­skih iger, ki so ga iz pri­sta­ni­ške­ga me­sta, pol­ne­ga kri­mi­na­la, pre­le­vi­le v tu­ri­stič­ni bi­ser. A na Mon­tju­i­cu, hri­bu z im­po­zan­tno zgra­je­ni­mi olim­pij­ski­mi stav­ba­mi, ni bi­lo ni­ko­gar. Olim­pij­ski mu­zej za pet evrov je bil po­pol­no­ma pra­zen kljub for­mu­li Mi­ka Häkki­ne­na, su­per­gam Mi­cha­e­la Jor­da­na in dru­gim dra­go­ce­nim re­kvi­zi­tom. Na­sle­dnji dan sem se na­po­til še na Camp Nou, sta­di­on no­go­me­tne Bar­ce­lo­ne. Za 30 evrov sem si pri­do­bil mo­žnost dre­nja­nja v vr­sti sto­ti­ne lju­di, ogle­do­va­nja yo­u­tu­be po­snet­kov Mes­si­je­vih go­lov in sku­pin­ske­ga fo­to­gra­fi­ra­nja pred lo­vo­ri­ka­mi s ki­taj­sko dru­ži­ni­co. Ju­pi! Že bli­žnja ko­šar­kar­ska dvo­ra­na ni za­ni­ma­la ni­ko­gar, tru­me no­go­me­tnih ovc pa so lo­kal­cem že ta­ko od­več, da so tu­ri­stič­ne­mu av­to­bu­su prej­šnji te­den pred sta­di­o­nom pre­re­za­li gu­me.

Vse ima svo­je me­je, ra­zen čre­dne­ga na­go­na. Med­tem ko so si lju­dje v klub­ski tr­go­vi­ni ku­po­va­li troj­no pre­ce­njen čips v vre­či z Neymar­je­vo po­do­bo, sem si za dva evra v olim­pij­skem mu­ze­ju na­ba­vil obe­sek za klju­če – Co­bi­ja, ma­sko­to OI 1992. Co­bi in no­kia, mor­da res spa­dam v ne­ke dru­ge ča­se. Za­go­to­vo pa po obi­sku Bar­ce­lo­ne ra­zu­mem, za­kaj se v mo­der­nem sve­tu za 220 mi­li­jo­nov spla­ča ku­pi­ti Neymar­ja. e sta že dvo­ra­na Ta­bor in Lu­kna ta­ko ne­pri­mer­ni, da ne mo­re­ta go­sti­ti ura­dnih te­kem mo­ške ko­šar­kar­ske re­pre­zen­tan­ce v pri­ha­ja­jo­čih kva­li­fi­ka­ci­jah za sve­tov­no pr­ven­stvo, ta ko­nec te­dna v Ma­ri­bor pri­ha­ja vsaj to­la­žil­na nagrada - pri­pra­vljal­ni tur­nir Slo­ve­ni­je, Če­ške in Ma­džar­ske. Da­nes ob 20.15 se bo če­ta Igor­ja Ko­ko­ško­va na Ta­bo­ru uda­ri­la z Ma­dža­ri, v ne­de­ljo ob is­ti uri s Če­hi, go­stje pa se bo­do v so­bo­to ob 18. uri po­me­ri­li še med se­boj.

Šta­jer­sko ob­čin­stvo si­cer ne mo­re bi­ti nav­du­še­no nad dej­stvom, da ne bo vi­de­lo na­tu­ra­li­zi­ra­ne­ga ame­ri­ške­ga Slo­ven­ca An­tho­ny­ja Ran­dol­pha, ki je že od­po­to­val v ZDA na po­ro­ko, pa če­prav mu je vod­stvo re­pre­zen­tan­ce sve­to­va­lo, naj lo­ka­ci­jo spre­me­ni v ka­kšne slo­ven­ske ali nam bli­žnje kra­je. V Ma­ri­bor ni pri­spel ni­ti pr­vi zvez­dnik če­ške re­pre­zen­tan­ce Jan Ve­se­ly, ki so ga tu­kaj­šnji lju­bi­te­lji ko­šar­ke spo­zna­li pred sla­bim de­se­tle­tjem, ko je v Slo­va­no­vem dre­su, v druž­bi Zo­ra­na Dra­gića, v Lu­kni na­sto­pil na za­ključ­nem tur­nir­ju mla­din­ske­ga dr­žav­ne­ga pr­ven­stva. Ve­se­ly je po so­bo­tni po­ro­ki v sre­do od­po­ve­dal le­to­šnje re­pre­zen­tanč­no udej­stvo­va­nje, saj naj bi bil pre­več fi­zič­no in psi­hič­no utru­jen. Na­po­ren za­če­tek za­ko­na, skrat­ka.

Bo­sta pa v Ma­ri­bo­ru pred­vi­do­ma pr­vič sku­paj za­i­gra­la naj­ve­čja zvez­dni­ka slo­ven­ske re­pre­zen­tan­ce Go­ran Dra­gić in Lu­ka Don­čić. Sle­dnje­mu se po tek­mi obe­ta krst - pev­ski na­stop pred ce­lo dvo­ra­no. No, se­lek­tor Igor Ko­ko­škov bo ve­čji po­u­da­rek na­me­nil igral­ske­mu na­sto­pu svo­je ce­lo­tne šest­naj­ste­ri­ce, o če­mer pri­ča­jo tu­di be­se­de nje­go­ve­ga po­moč­ni­ka Ra­da Tri­fu­no­vića: "Pred na­mi je dru­go pri­pra­vljal­no sre­ča­nje, na ka­te­rem že­li­mo v pri­mer­ja­vi s pr­vo tek­mo po­ka­za­ti do­lo­čen na­pre­dek. Fan­tje ze­lo do­bro tre­ni­ra­jo in ver­ja­mem, da bo to vi­dno pro­ti Ma­dža­rom."

Kaj v evrop­ski ko­šar­ki sploh po­me­ni­jo Ma­dža­ri? Ne kaj ve­li­ko. Na evrop­skem pr­ven­stvu bo­do na­sto­pi­li pr­vič po 18 le­tih, Med­na­ro­dna ko­šar­kar­ska zve­za, Fi­ba, pa jim v kon­ku­ren­ci 24 re­pre­zen­tanc na­po­ve­du­je 22. me­sto (Slo­ve­ni­ji de­ni­mo osmo). A vzho­dnih so­se­dov kljub te­mu ne gre pod­ce­nje­va­ti. V svo­jih vr­stah ima­jo le­tos naj­bolj­še­ga obramb­ne­ga igral­ca evro­li­ge - Ada­ma Han­go, ki si ga že­li­jo v svo­je vr­ste zva­bi­ti ta­ko San An­to­nio Spur­si iz li­ge NBA kot Bar­ce­lo­na. Obe­nem so se Ma­dža­ri na do­se­da­njih pri­pra­vljal­nih tek­mah do­do­bra zne­sli nad Slo­va­ki, bi­lo je 76:47 in 72:51. A Slo­va­ki ni­so Slo­ven­ci. Za raz­li­ko od pre­cej­šnje­ga de­la sve­ta bi mo­ra­li Ma­dža­ri to do­bro ve­de­ti. V de­se­tih tek­mah so pro­ti Slo­ven­cem kar osem­krat iz­gu­bi­li, na­za­dnje le­ta 2012. Nič dru­ga­če ne bi sme­lo bi­ti no­coj.

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

V Ro­ga­ški Sla­ti­ni je de­bi­ti­ral, v Ma­ri­bo­ru bo­do Lu­ko Don­či­ća kr­sti­li.

Fo­to: RE­U­TERS

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.