Na­rav­ne vi­re kra­de­mo vnu­kom

Vecer - - SPOROČILA - An­drej rel­ka­vrh, me­te­o­ro­log

Ste mor­da uje­li no­vi­co, da je le­tos člo­ve­štvo že do za­čet­ka av­gu­sta po­ra­bi­lo to­li­ko na­rav­nih vi­rov, kot bi jih sme­lo, če ne bi ho­te­li za­je­da­ti na­sle­dnjih ro­dov? To po­me­ni, da kra­de­mo na­šim otro­kom in vnu­kom, in kar je še slab­še, na­va­ja­mo jih, da bo­do tu­di oni na­da­lje­va­li tak na­čin ži­vlje­nja na­prej. Ka­ko dol­go bo še šlo po tej po­ti? Če bi vsi lju­dje na Ze­mlji ži­ve­li ta­ko kot mi v za­ho­dnem sve­tu, bi bi­lo ver­je­tno kar hi­tro vse­ga ko­nec. Ta­ko pa nam vsi, ki ži­vi­jo pre­cej skro­mne­je od nas, po­dalj­šu­je­jo ilu­zi­jo, da še kar gre in da bo še šlo. Ra­zen če se bo šte­vi­lo ti­stih, ki si bo­do lah­ko pri­vo­šči­li naš na­čin ži­vlje­nja, še dra­stič­no zmanj­še­va­lo. In, kot ka­že, gre ra­zvoj druž­be kar v tej sme­ri ... Nič kaj sve­tla per­spek­ti­va za nas, se vam ne zdi? Te­mne mi­sli za po­le­tje in čas od­di­ha ter po­či­tnic, bo­ste re­kli. A ko nas te­pe vro­či­na, ki je pred tri­de­se­ti­mi le­ti sko­raj ni­smo po­zna­li, je ven­dar­le čas za raz­mi­slek. Pr­vič v zgo­do­vi­ni mer­jenj trop­ska noč na Vo­glu, ko je bi­la naj­niž­ja ju­tra­nja tem­pe­ra­tu­ra nad 20 sto­pinj. Saj ni ču­dno, da se ta­li­jo in iz­gi­nja­jo le­de­ni­ki! Lju­dje smo se ko­li­kor to­li­ko pri­la­go­di­li raz­me­ram v oko­lju, pa če­prav se nam zdi, da si oko­lje vse bolj ure­ja­mo po svo­jih že­ljah in zah­te­vah. Ven­dar pa ta­ko mo­goč­ni le ni­smo. Od­vi­sni smo od vo­de, zra­ka, hra­ne. Saj vo­do ima­mo, ne? Am­pak tu­di to ni ta­ko sa­mo­u­mev­no. V Al­pah so glav­ni vir vo­de po­le­ti sne­ži­šča in le­de­ni­ki. Teh je vse manj, za­to bo v pri­ho­dno­sti tu­di vo­de manj. Si pred­sta­vlja­te, od kod bo­do do­bi­li vo­do na Kre­da­ri­ci, ko ne bo več ni­ti sle­du o Tri­gla­vskem le­de­ni­ku? Za­ra­di mno­žič­ne­ga obi­ska Tri­gla­va in nje­go­ve­ga po­gor­ja je po­ra­ba vo­de tam ve­li­ka. Ka­pni­ca že ne bo za­do­sto­va­la. Pa to je še naj­manj­ša te­ža­va. Kaj, če bo za­če­la Sa­va v ob­do­bjih dalj­še vro­či­ne in su­šnih po­le­tij usi­ha­ti? Si pred­sta­vlja­te su­ho stru­go v Kranj­ski Go­ri ali Moj­stra­ni na pri­mer? Ali pa da v Bo­hinj­sko je­ze­ro ne bi pri­te­ka­la Sa­vi­ca? Za Dra­vo in Muro, ki sta v po­vir­ju pra­vi le­de­ni­ški re­ki, bi bi­lo tre­ba več ča­sa, da bi se to zgo­di­lo.

V pov­pre­čju se le­tna ko­li­či­na pa­da­vin pri nas še ni­ti ni dra­stič­no zmanj­ša­la. Spre­mi­nja pa se ča­sov­na raz­po­re­di­tev in pa­da­vi­ne so čez le­to raz­po­re­je­ne vse bolj ne­e­na­ko­mer­no. Kaj nam to­rej po­ma­ga, če kdaj obil­ne­je de­žu­je, ko je ta­krat obi­čaj­no vo­de pre­več. Sploh pri na­li­vih. Če bi to­rej ne­ka­ko uspe­li uje­ti to pre­se­žno vo­do, na­me­sto da jo sku­ša­mo čim učin­ko­vi­te­je spra­vi­ti stran od se­be, bi si z njo lah­ko kar pre­cej omi­li­li ka­snej­še po­manj­ka­nje. Na Kra­su so v se­dem­de­se­tih in osem­de­se­tih le­tih mno­žič­no za­si­pa­li svo­je sta­re vo­dnja­ke, ko so do­bi­li za­ne­slji­vej­ši vo­do­vod. Zdaj se ver­je­tno mar­sik­do ke­sa za­ra­di te­ga. Mor­da bo­mo tu­di za­če­li bolj ce­ni­ti mo­kri­šča!

Fo­to: PROFIMEDIA

Le­de­ni­ki po­ča­si iz­gi­nja­jo.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.