Naj­ve­čja knji­gar­na na sve­tu je v Ira­nu

V dr­ža­vi, kjer je cen­zu­ra del ura­dne vla­dne po­li­ti­ke, se to zdi še to­li­ko bolj osu­plji­vo

Vecer - - KULTURA -

In­ter­pre­ta­ci­jam po­zno­sre­dnje­ve­ške in re­ne­sanč­ne vo­kal­no-in­stru­men­tal­ne glas­be lah­ko pri­sluh­ne­te od da­nes da­lje, ko se za­če­nja že 35. fe­sti­val za­po­red, ki ga bo­do skle­ni­li 23. av­gu­sta. Fe­sti­val or­ga­ni­zi­ra Dru­štvo lju­bi­te­ljev sta­re glas­be Ra­do­vlji­ca, pro­gram pa pod­pi­su­je že dol­go­le­tni ume­tni­ški vod­ja fe­sti­va­la Do­men Ma­rin­čič.

Dre­vi bo­do v ra­do­vlji­ški gra­šči­ni fe­sti­val otvo­ri­li s kon­cer­tom Cla­u­dio Mon­te­ver­di - La­cri­me d'aman­te, ki bo po­sve­čen Mon­te­ver­di­je­vim ma­dri­ga­lom. Na­sto­pil bo šest­član­ski ita­li­jan­ski vo­kal­ni an­sam­bel La Com­pa­gnia del Ma­dri­ga­le. Ve­čer za tem pa bo­sta Da­vid Plan­ti­er in An­na­bel­le Lu­is z vi­o­li­no in vi­o­lon­če­lom iz­va­ja­la so­na­te Gi­u­se­ppe­ja Tar­ti­ni­ja in so­dob­ni­kov. Sle­di ci­kel sa­mo­spe­vov Le­pa mli­na­ri­ca Fran­za Sc­hu­ber­ta v iz­ved­bi te­no­ri­sta Aca Ale­ksan­dra Bi­šće­vića ob spre­mlja­vi nem­ške­ga pi­a­ni­sta in spe­ci­a­li­sta za zgo­do­vin­ske kla­vir­je Wol­fgan­ga Brun­ner­ja, če­tr­ti kon­cert 9. av­gu­sta pa bo za­či­nil mla­di duo Mo­i­rai, ki bo pred­sta­vil la­stne glas­be­ne re­kon­struk­ci­je spe­vov iz sta­ro­i­slan­dske­ga epa Ed­da.

Pe­ti kon­cert bo po­sve­čen ko­mor­ni glas­bi Ge­or­ga Phi­li­ppa Te­le­man­na, ki jo bo v kvar­te­tu z glas­be­ni­ki iz Slo­ve­ni­je in Ita­li­je pred­sta­vil zna­ni juž­no­a­fri­ški flav­tist Ste­fan Tem­mingh. 13. av­gu­sta bo vo­kal­ni an­sam­bel In­ge­ni­um En­sem­ble z an­sam­blom po­zavn in or­glav­cem To­ma­žem Sevškom iz­va­jal po­zno­re­ne­sanč­no po­li­fo­ni­jo. Vo­dil­ni an­sam­bel sre­dnje­ve­ških in re­ne­sanč­nih pi­hal in tro­bil Les haulz et les bas bo re­kon­stru­i­ral glas­bo iz be­le­žni­ce be­ne­ške­ga tro­ben­ta­ča Zor­zi­ja. Hr­va­ški čem­ba­list Pa­vao Ma­šić bo iz­ve­del vseh šest par­tit iz pr­ve­ga de­la zbir­ke Cla­vi­er-Übung Jo­han­na Se­ba­sti­a­na Ba­cha. Pred­za­dnji kon­cert je Po­to­va­nje v de­že­lo ču­stev, po­sve­čen fran­co­ski glas­bi 20. sto­le­tja za kvin­tet flav­te, har­fe in go­dal. Na­sto­pil bo kvin­tet No­u­me­non, ki ga je usta­no­vi­la v Že­ne­vi de­lu­jo­ča slo­ven­ska flav­tist­ka Je­ri­ca Pa­vli. Na skle­pnem ve­če­ru bo En­sem­ble Dan­guy, ki ga vo­di ka­nad­ska vir­tu­o­zi­nja na strun­ski laj­ni To­bie Mil­ler, pred­sta­vil vir­tu­o­zno glas­bo za laj­no iz Fran­ci­je 18. sto­le­tja. (pz)

Knji­gar­ni­ški kom­pleks Knji­žni vrt so v če­tr­ti Abas- Abad na se­ve­rovzho­du iran­ske pre­stol­ni­ce ura­dno od­pr­li pre­te­kli me­sec. Te­he­ran­ski žu­pan Mo­ha­med Ba­ker Ka­li­baf je od­pr­tje kom­ple­ksa ozna­čil za "po­mem­ben kul­tur­ni do­go­dek, saj bo­do lah­ko iran­ski otro­ci po nje­go­vi za­slu­gi bo­lje iz­ko­ri­sti­li kul­tur­ne in aka­dem­ske pri­lo­žno­sti", na­va­ja World Eco­no­mic Fo­rum. V Knji­žnem vr­tu so več knji­garn, ume­tno­stna ga­le­ri­ja ter de­set gle­da­lišč in am­fi­te­a­trov. Ima tu­di po­se­ben od­de­lek za otro­ke in mla­do­stni­ke, kjer je mo­go­če ku­pi­ti li­te­ra­tu­ro, pri­mer­no nji­ho­vi sta­ro­sti, hkra­ti pa bo­do tam iz­va­ja­li šte­vil­ne ak­tiv­no­sti za spod­bu­ja­nje bra­nja. Po na­ved­bah ča­sni­ka Newswe­ek je v knji­gar­ni otro­kom na vo­ljo več kot 400 ti­soč knjig.

Knji­žni vrt se raz­pro­sti­ra na 110 ti­soč kva­dra­tnih me­trov ve­li­kem ze­mlji­šču na ob­mo­čju kom­ple­ksa Abas-Abad, del ka­te­re­ga so tu­di obramb­ni mu­zej, na­ro­dna knji­žni­ca in iran­ski ar­hiv. No­tra­njost kom­ple­ksa me­ri 65 ti­soč kva­dra­tnih me­trov. Gle­de na nje­go­vo ve­li­kost je mo­go­če z go­to­vo­stjo re­či, da gre za naj­ve­čjo knji­gar­no na sve­tu. Naj­ve­čja knji­gar­na na sve­tu, vpi­sa­na v Gu­in­nes­so­vo knji­go re­kor­dov, je knji­gar­na Bar­nes & No­ble Bo­o­ks­to­re na Pe­ti ave­ni­ji v New Yor­ku. To­da ta ame­ri­ška knji­gar­na v ve­li­ko­sti če­tr­ti­ne te­he­ran­ske­ga Knji­žne­ga vr­ta je od le­ta 2014 na­prej za­pr­ta.

Iz­gra­dnjo Knji­žne­ga vr­ta so pre­dla­ga­li že le­ta 2004, zla­sti za­ra­di pri­lju­blje­no­sti te­he­ran­ske­ga med­na­ro­dne­ga knji­žne­ga sej­ma, na ka­te­rem je ve­dno zno­va pri­ha­jal do iz­ra­za ape­tit Iran­cev po bra­nju in raz­pra­vlja­nju o knji­gah.

Po de­se­tle­tjih li­te­rar­ne cen­zu­re je da­nes v Ira­nu, ki ima 78 mi­li­jo­nov pre­bi­val­cev, sa­mo 1500 knji­garn. V pre­te­klih le­tih so za­pr­li šte­vil­ne za­lož­be, na knji­žnih sej­mih pa so za­se­gli ogro­mno knjig. Ko pa se je iran­ski vr­hov­ni vo­di­telj aja­to­la Ali Ha­me­nej na knji­žnem sej­mu le­ta 2015 po­go­var­jal z avant­gar­dni­mi za­lo­žni­ki, so mno­gi pri­ča­ko­va­li, da bo omi­lil pra­vi­la o tem, ka­te­re knji­ge je do­vo­lje­no ob­ja­vi­ti v Islam­ski re­pu­bli­ki Iran in ka­te­re ne.

Ča­snik Fi­nan­ci­al Ti­mes je sre­din­sko vla­do pred­se­dni­ka Ha­sa­na Ro­ha­ni­ja po­hva­lil, ker do­pu­šča, da po­sta­ja Iran bolj kul­tur­no od­prt. V pre­te­klih le­tih so bi­li v far­si­ju ob­ja­vlje­ni tu­di ne­koč pre­po­ve­da­ni ro­ma­ni, med nji­mi Ime­ti ali ne ime­ti Er­ne­sta He­min­g­waya in Igra­lec Fj­o­dor­ja Mi­haj­lo­vi­ča Do­sto­je­vske­ga. Čas odo­bra­va­nja ob­ja­ve knjig se je z ne­kaj let skraj­šal na ne­kaj me­se­cev. To­da cen­zu­ra kljub te­mu osta­ja. Če­prav iran­sko mi­ni­str­stvo za kul­tu­ro tr­di, da je la­ni v Ira­nu iz­šlo 8000 knjig, je ne­dav­no spre­je­lo nov niz pre­po­ve­di za boj pro­ti "po­pla­vi za­ho­dnja­ške kul­tu­re". Mo­ha­med Sel­gi, ki pri iran­skem kul­tur­nem mi­ni­str­stvu vo­di od­de­lek za ob­ja­vo knjig, je de­jal, da je v li­te­ra­tu­ri pre­po­ve­da­no upo­ra­blja­ti be­se­de, kot so vi­no, tu­ja ime­na ži­va­li in hi­šnih lju­bljenč­kov ter ime­na ne­ka­te­rih tu­jih pred­se­dni­kov. Ta naj­no­vej­ša cen­zu­ra se je pri­dru­ži­la ce­li vr­sti pre­po­ve­di ob­ja­ve del iran­skih av­tor­jev, ki jih je spre­je­la vla­da prej­šnje­ga pred­se­dni­ka Mahmu­da Ahma­di­ne­dža­da. Med pre­po­ve­da­ni­mi je tu­di na­gra­je­ni ro­man Pol­kov­nik iran­ske­ga pi­sa­te­lja Mahmu­da Do­vla­ta­ba­di­ja, v ka­te­rem av­tor kri­tič­no obrav­na­va ne­ga­tiv­ne po­sle­di­ce is­lam­ske re­vo­lu­ci­je le­ta 1979, še pi­še World Eco­no­mic Fo­rum. (kr)

Fo­to: Re­a­li­ran.org

No­tra­njost kom­ple­ksa me­ri 65 ti­soč kva­dra­tnih me­trov.

Fo­to: Ja­na JOCIF

Fe­sti­val Ra­do­vlji­ca 2016

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.