Pri­de­lek ko­ru­ze zde­set­kan

Po­lje­del­ci so za­ra­di su­še sla­bo ko­ru­zo si­li­ra­no lah­ko pro­da­li bi­o­pli­nar­nam, ži­vi­no­rej­cem pa ob po­manj­ka­nju kr­me s trav­ni­kov in njiv tr­da pre­de

Vecer - - FRONT PAGE - Te­ža­ve ži­vi­no­rej­cev Na­ma­ka­jo le dva od­stot­ka ko­ru­ze Dar­ja Luk­man Žu­nec

Su­ša in to­ča sta med dru­gim okle­sti­li tu­di pri­de­lek ko­ru­ze na šir­šem ptuj­sko-or­mo­škem ob­mo­čju. Kme­tje, ki ima­jo ži­vi­no, bo­do dva­kra­tno pri­za­de­ti; naj­prej za­ra­di iz­pa­da la­stne­ga pri­del­ka, na­to pa za­ra­di viš­jih cen kr­me na tr­gu, ugo­ta­vlja­jo pri ptuj­skem kme­tij­sko-goz­dar­skem za­vo­du. Naj­hu­je je na ob­mo­čju ob­čin Vi­dem, Mar­kov­ci in Go­ri­šni­ca, kjer je po­ne­kod uni­če­nje 90-od­sto­tno ali sko­raj po­pol­no. (dlž)

Na šir­šem ptuj­sko- or­mo­škem ob­mo­čju so kme­tje po po­dat­kih Kme­tij­sko-goz­dar­ske­ga za­vo­da (KGZ) Ptuj po­se­ja­li ko­ru­zo na 10.233 hek­tar­jih. Za pri­de­la­vo si­la­že so pred­vi­de­li 2659 ha in 7574 ha za zr­nje. Ven­dar so mo­ra­li za­ra­di su­še, to­če in bo­le­zni svo­je na­čr­te pre­cej spre­me­ni­ti. Sve­to­va­lec za po­lje­del­stvo pri ptuj­skem KGZ Ivan Bro­dnjak: "Dej­stvo je, da bo­do za­ra­di po­manj­ka­nja kr­me s trav­ni­kov le­tos ve­li­ko več ko­ru­ze upo­ra­bi­li za si­la­žo. Hkra­ti je tu­di ve­lik iz­pad si­la­žne ko­ru­ze, za­to so kme­tje spre­me­ni­li tak­ti­ko. Zna­šli so se ta­ko, da so naj­prej na­pol­ni­li si­lo­se s si­la­žno ko­ru­zo in bo­do še­le po tem pre­o­sta­li pri­de­lek ko­ru­ze po­že­li za zr­nje, ki ga po­tre­bu­je­jo za pri­pra­vo kon­cen­tra­tov. Se­ve­da jim zr­nje osta­ne le, če ima­jo do­volj kme­tij­skih po­vr­šin in če je le­ti­na nor­mal­na. Le­tos kme­tje po­tre­bu­je­jo za is­to ko­li­či­no si­la­že tu­di dva­do tri­krat več po­vr­šin s ko­ru­zo kot de­ni­mo la­ni, ko je bi­la le­ti­na do­bra." Ve­či­na kme­tij ni­ma ne­o­me­je­nih po­vr­šin za pri­de­la­vo kr­me, za­to bo po Bro­dnja­ko­vi oce­ni tre­ba kr­mo do­ku­pi­ti ali, kar je naj­slab­še, zmanj­ša­ti sta­lež ži­vi­ne. Pred­vi­de­va tu­di, da bo kr­ma za­ra­di po­manj­ka­nja pri nas in v oko­li­ških dr­ža­vah draž­ja: "Ta­ko bo­do kme­tje, ki ima­jo ži­vi­no, dva­krat pri­za­de­ti. Naj­prej za­ra­di iz­pa­da la­stne­ga pri­del­ka, dru­gič pa za­ra­di viš­jih cen kr­me na tr­ži­šču. Za­to je v in­te­re­su go­ve­do­rej­cev, da čim več ko­ru­ze si­li­ra­jo za pre­hra­no ži­vi­ne."

Da je hu­do za kme­ti­je, ki mo­žno­sti pre­de­la­ve ko­ru­ze za­ra­di str­mih leg sploh ni­ma­jo, opo­zar­ja Franc Cep, pred­se­dnik zdru­že­nja manj­ših hri­bo­vskih kme­tov. Pred­vsem so v sti­ski ha­lo­ški kme­tje, ki so zdaj prak­tič­no brez hra­ne za ži­vi­no in jo tu­di že pro­da­ja­jo.

Iz­pa­di pri­del­kov ko­ru­ze za­ra­di su­še so na ne­ka­te­rih ob­mo­čjih ka- ta­stro­fal­ni, naj­hu­je je na ob­mo­čju ob­čin Vi­dem, Mar­kov­ci in Go­ri­šni­ca, kjer je po­ne­kod uni­če­na 90-od­sto­tno ali ce­lo pov­sem. Mar­si­kje so pred­vi­de­ni stro­ški spra­vi­la (de­lo kom­baj­na) viš­ji od vre­dno­sti pri­del­ka.

"Po­lje­del­ske kme­ti­je se ra­zu­mlji­vo zdaj od­lo­či­jo, če že ima­jo stro­šek s spra­vi­lom in sko­raj nič zr­nja, da po­gra­bi­jo mo­žnost vsaj ne­kaj do­bi­ti. Si­la­žno ma­so ta­ko pro­da­jo bi­o­pli­nar­nam, ki jim ce­lo po­spra­vi­jo pri­de­lek. Kmet na hek­tar do­bi do 500 evrov za naj­slab­šo ko­ru­zo in ce­lo do 1200 evrov za do­bro. Kme­tje s tem po­kri­je­jo stro­ške pri­de­la­ve in ni­ma­jo stro­škov spra­vi­la," po­ja­sni Bro­dnjak. Ob dej­stvu, da je za­ra­di bo­le­zni ve­li­ko ko­ru­ze oku­že­ne z mi­ko­to­ksi­ni in za­to ni pri­mer­na za ži­vi­no, jim na ne­ki na­čin bi­o­pli­nar­ne na­re­di­jo uslu­go. "Lah­ko bi oce­ni­li, da ima­jo v tem smi­slu ce­lo po­zi­tiv­no vlo­go," je pre­pri­čan Bro­dnjak. A hkra­ti pri­zna­va, da je to ze­lo sla­ba no­vi­ca za ži­vi­no­rej­ce, ki bo­do mo­ra­li le­tos kr­mo do­ku­pi­ti. Na tež­jih gli­ne­nih tleh v do­li­ni Pe­sni­ce in Pol­ska­ve su­ša ni pov- zro­či­la ško­de in je le­ti­na pov­sem pri­mer­lji­va za naj­bolj­ši­mi. Spe­ci­fič­no je ob­mo­čje Dra­vske­ga po­lja, pred­vsem haj­din­sko, kjer je res­da pa­da­la tu­di to­ča, a je bi­lo med cve­te­njem do­volj dež­ja. Bro­dnjak še po­u­da­ri, da je pri­de­lek iz­ra­zit tam, kjer ima­jo kme­tje nji­ve mo­žnost na­ma­ka­ti. A je žal ko­ru­zo mo­go­če na­ma­ka­ti le na ka­kih dveh od­stot­kih po­se­ja­nih po­vr­šin, saj se na ob­mo­čjih pod na­ma­ka­njem kme­tje od­lo­či­jo za bolj in­ten­ziv­no pri­de­la­vo, kot so de­ni­mo vr­tni­ne in krom­pir. Ko­li­kšna je ško­da na ko­ru­zi za­ra­di su­še v šte­vil­kah, Bro­dnjak še ne mo­re oce­ni­ti, saj so jo ob­čin­ske ko­mi­si­je prav­kar po­pi­sa­le. Od­ku­pna ce­na je še ne­znan­ka. Sve­žo ko­ru­zo s 24 od­stot­ki vla­ge so la­ni mli­nar­ji in me­šal­ni­ce od­ku­po­va­li po od 100 do 110 evrov za to­no. Ne­u­ra­dno zdaj vsi pri­ča­ku­je­jo viš­je ce­ne, saj so kon­ku­renč­ni pri­de­lo­val­ci ko­ru­ze v Ita­li­ji, Sr­bi­ji in Ro­mu­ni­ji ime­li ka­ta­stro­fal­ne su­še, ne­kaj manj­ša je bi­la le na Hr­va­škem. Bro­dnjak: "A pri tem je tež­ko kaj na­po­ve­da­ti, še po­seb­no, če se v pri­sta­ni­ščih na­en­krat po­ja­vi­jo lad­je z gen­sko spre­me­nje­no ko­ru­zo z ame­ri­ške ce­li­ne in se ce­na ta­koj bi­stve­no zni­ža, za­to ra­di­kal­no viš­jih cen zla­te­ga zr­nja kljub manj­ši po­nud­bi ni pri­ča­ko­va­ti."

Fo­to: Igor NAPAST

Franc Obran, kmet iz Za­bov­cev, je le­tos ob po­lo­vi­co pri­del­ka ko­ru­ze.

Fo­to: Sla­vi­ca PIČERKO PEKLAR

Kme­tij­ski sve­to­va­lec Ivan Bro­dnjak: "Le­tos so ži­vi­no­rej­ci dva­krat pri­za­de­ti. Za­ra­di su­še ni­ma­jo kr­me s trav­ni­kov in tu­di ne do­volj pri­del­ka ko­ru­ze. Sla­bo bo, če bo­do mo­ra­li zmanj­ša­ti čre­de."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.