Ma ka­kšni mi­li­jo­ni, me­da­lja!

NBA-zvez­dnik Go­ran Dra­gić za­pi­ra re­pre­zen­tanč­no po­glav­je. V ka­pe­tan­skem slo­gu

Vecer - - FRONT PAGE - Zo­ran Mi­ja­to­vić

Kar poč­ne na igri­šču, ta­ko in ta­ko vi­di cel svet. A ta­kšne­ga Go­ra­na Dra­gića, ka­kr­šen je le­tos ta­krat, ko ni na par­ke­tu, do evrop­ske­ga pr­ven­stva ni­smo po­zna­li ni­ti no­vi­nar­ji. Kot da bi mu bre­me za­dnjih re­pre­zen­tanč­nih na­sto­pov po­la­go­ma pa­da­lo z ra­men, se zdi spro­ščen in po­zo­ren, kot še ni bil ni­ko­li. Ka­ko je šo­ki­ral po ve­čer­nem tre­nin­gu pred dvo­bo­jem z La­tvi­jo! Slo­ven­ska no­vi­nar­ka Sa­nja Mo­drič si je iz la­tvij­ske­ga ta­bo­ra za­že­le­la iz­ja­vo ene od dveh zvezd, Kri­stap­sa Por­zin­gi­sa ali Da­vi­sa Ber­tan­sa, pa ji je la­tvij­ski pred­stav­nik za od­no­se z jav­nost­mi za­bru­sil, da ne bo šlo. Go­gi je to sli­šal in se ji po­sta­vil v bran: "Po­tem pa tu­di jaz za la­tvij­ske me­di­je ne bom spre­go­vo­ril!"

A to je bi­lo le iz­je­mo­ma, da v teh dneh ni ka­zal svo­je­ga ame­ri­ške­ga na­sme­ška. Če­prav mu je hu­ri­kan Ir­ma na Flo­ri­di ogro­žal osem mi­li­jo­nov evrov vre­dno vi­lo, je bil ve­dno pri­pra­vljen za po­go­vor, tu­di za ša­le. Po eni od te­kem v Hel­sin­kih si je gla­vo kar za­vil v bri­sa­čo, češ, da ga no­vi­nar­ji ne bi spet pre­po­zna­li in usta­vlja­li. Pre­šer­no je tu­di raz­la­gal, ka­ko bo tre­ba spi­ti pi­vo za re­ge­ne­ra­ci­jo ali ka­ko bo mo­ral Ja­ka Bla­žič da­ti za pi­co, ker je Islan­dcem za­bil sto­ti­co. Žgeč­ka­nje ali zba­da­nje so­i­gral­cev med nji­ho­vi­mi iz­ja­va­mi za no­vi­nar­je je itak že ri­tu­al. Ko pa se mu je za­zde­lo, da ni­ma več kaj po­ve­da­ti, je v ogenj pred no­vi­nar­je po­ti­snil Vlat­ka Čan­čar­ja: "Pa glej, da boš le­po slo­ven­sko go­vo­ril. Ta­koj ko sli­ši­mo ka­kšno srb­sko be­se­do (Čan­čar igra za srb­ski Me­ga Leks, op. p.), pre­ki­ne­mo in­ter­vju!"

Sam svo­jih ni pre­ki­njal, tu­di ko ga je pred­stav­nik za od­no­se z jav­nost­mi vle­kel za ro­ko v gar­de­ro­bo. Z ge­sto mu je Dra­gić na­ka­zal, da mu ob­ve­zno­sti ni­so od­več, ko gre za jav­nost ozi­ro­ma na­vi­ja­če. Pa ne uži­va le ob slo­ven­skih na­vi­ja­čih. Vča­sih se zdi, da ener­gi­jo še bolj čr­pa od so­vra­žnih. Gr­ški so ga pred tek­mo pro­ti nji­ho­vih re­pre­zen­tan­ci na ogre­va­nju zba­da­li in mu plo­ska­li ozi­ro­ma pro­sla­vlja­li, ko je kak met zgre­šil. Ko je Dra­gić to za­znal – uf, ka­kšno ve­se­lje je še­le ta­krat do­bil. Vzel je žo­go v ro­ke in za­čel se­rij­sko za­de­va­ti in jim ge­sti­ku­li­ra­ti, češ: "Kje vas je več?" Saj se za­de­va ni mo­gla kon­ča­ti dru­ga­če, kot da so mu Gr­ki na kon­cu te­ga "dvo­bo­ja" iz sr­ca za­plo­ska­li. Dra­gić je pač ta­kšen as, da če­tu­di je ri­val, ga ce­ni­jo vsi.

In ka­ko sr­čen in sa­mo­za­ve­sten šam­pi­on mo­raš bi­ti, da če­tu­di sko­raj de­se­tle­tje ve­ljaš za slo­ven­ske­ga al­fa ko­šar­kar­ja, pod svo­je okri­lje vza­meš ne­ko­ga, ki ti ta po­lo­žaj ogro­ža. Lu­ka Don­čić je v za­dnjem le­tu ab­so­lu­tno od­kri­tje ko­šar­kar­ske­ga sve­ta. Ču­de­žni de­ček, ki je na pri­pra­vljal­nih tek­mah do­se­gal naj­več točk, ob pred­sta­vi­tvah po­stav pre­je­mal naj­gla­snej­ši aplavz in je ne na­za­dnje re­pre­zen­tant, za ka­te­re­ga je vod­stvo re­pre­zen­tan­ce vsa­ko­dnev­no pre­je­ma­lo pro­šnje za in­ter­vju­je s ce­le­ga sve­ta. Dra­gić se ni po­ču­til ogro­že­ne­ga. Še več: mla­de­ni­ča je kot pra­vi men­tor vzel pod svo­je okri­lje, v svo­jo so­bo. In po­tem o "ci­mru" od­kri­val: "Res je še otrok. V ho­te­lu gle­da ri­san­ke in na­ni­zan­ko Pri­ja­te­lji." A o pred­sta­vah Don­či­ća na par­ke­tu – le vse naj­bolj­še: "Naj­bolj­ši ko­šar­kar ge­ne­ra­ci­je je. Prav­za­prav je naj­bolj­ši med ko­šar­kar­ji, sta­ri­mi od 18 do 25 let. Ko bo šel v li­go NBA, ne bo imel no­be­nih te­žav s pri­la­ga­ja­njem."

Kot se je iz­ka­za­lo, je Go­gi­ju med pri­pra­va­mi ustre­za­lo bi­ti v ozad­ju. Ko smo z ne­je­ve­ro opa­zo­va­li nje­go­ve re­zer­vi­ra­ne pred­sta­ve na pri­ja­telj­skih tek­mah, je ves čas hra­bril: "Po­ča­si, po­ča­si. Ni­sem nor, da bi zdaj igral na pol­no in se po­ško­do­val!" In na evrop­skem pr­ven­stvu se je vi­de­lo, da je imel prav. S si­cer vr­hun­ski­ma gr­ško in fran­co­sko obram­bo se je po­i­gra­val, pol­nil koš, ka­kor­ko­li si je že­lel: "Med pri­pra­va­mi ste se spra­še­va­li, kje je Go­gi. Re­kli ste, da ne mo­re več. Evo vam!" Pro­ti sla­bo­tni Ukra­ji­ni pa je ini­ci­a­ti­vo ra­je pre­pu­stil dru­gim. In bil ob le pe­tih toč­kah vi­de­ti še bolj sre­čen kot ob re­kor­dnih 30-ih pro­ti Polj­ski. Ker je ve­del, da je ob­kro­žen s ko­šar­kar­ji, ki jim lah­ko za­u­pa. Da mu ne bo tre­ba sa­me­mu vle­či vo­za pro­ti me­da­lji.

"Kot da bi mu bre­me za­dnjih re­pre­zen­tanč­nih na­sto­pov po­la­go­ma pa­da­lo z ra­men, se zdi spro­ščen in po­zo­ren, kot še ni bil ni­ko­li"

Sa­mo to je še manj­ka­lo člo­ve­ku, ki že ima vse. Ki ima 70-mi­li­jon­sko po­god­bo li­ge NBA v že­pu in sreč­no dru­ži­no z dve­ma otro­ko­ma. Prav onad­va sta mu spre­me­ni­la ži­vlje­nje. Ve­dno tež­je se po­sla­vlja od nji­ju, ko

se mo­ra po­le­ti za dva me­se­ca po­sve­ti­ti re­pre­zen­tan­ci. Že ta­ko ali ta­ko ga med se­zo­no ni sko­raj nič do­ma. Naj­manj 82 te­kem med no­vem­brom in apri­lom tra­ja li­ga NBA, po­lo­vi­co od te­ga pred­sta­vlja­jo go­sto­va­nja po ZDA in Ka­na­di. "Kma­lu bom star 32 let. Saj za me­noj pri­ha­ja stra­šna ge­ne­ra­ci­ja. Za­slu­ži­jo si me­sto v re­pre­zen­tan­ci," Dra­gić spre­mi­nja fo­kus, ko vpra­ša­nja na­ne­se­jo na to, če bi si ob iz­je­mnih le­to­šnjih igrah Slo­ve­ni­je mor­da pre­mi­slil.

Ta­kšna ugi­ba­nja pod­pi­hu­je­ta brat Zo­ran in oče Ma­rin­ko. Oba ve­sta, da mu re­pre­zen­tan­ca ve­li­ko po­me­ni. Tu­di sam pri­zna, da jo bo po­gre­šal. A re­sni­ci na lju­bo: tu­di za­to, ker je šlo le­tos za nje­gov za­dnji po­skus za osvo­ji­tev me­da­lje, je vod­stvo ko­šar­kar­ske zve­ze na­je­lo se­lek­tor­ja Igor­ja Ko­ko­ško­va. Ve se: prav Ko­ko­škov je pred sla­bim de­se­tle­tjem ta­krat še go­lo­bra­de­mu lju­bljan­ske­mu smr­kav­cu po­ma­gal pri pri­va­ja­nju na li­go NBA v Pho­e­ni­xu. Naj­prej sta bi­la so­se­da, po­sta­la sta pri­ja­te­lja. Ce­lo ta­ko ze­lo, da so Dra­giće­vi star­ši v te­le­vi­zij­sko ka­me­ro jav­no po­ve­da­li, da bi si ra­je kot Zdov­ca za se­lek­tor­ja že­le­li Ko­ko­ško­va. Saj ne, da se Dra­gić tu­di s prej­šnjim se­lek­tor­jem ne bi ra­zu­mel. A ne­ka­kšna za­gre­nje­nost je bi­la oči­tna. Ne na­za­dnje mar­sik­do iz ge­ne­ra­ci­je 2009 Dra­giću po­ti­ho­ma za­me­ri, da v ključ­nih tre­nut­kih ni po­ma­gal re­pre­zen­tan­ci v bo­ju za me­da­ljo za­ra­di do­mnev­no ne prav hu­de po­škod­be, ki pa si jo je že­lel poz­dra­vi­ti pred od­ho­dom v li­go NBA. Da je po­sta­vil la­stni in­te­res pred re­pre­zen­tanč­ne­ga. Naj­si bo to res ali ne – le­tos je ab­so­lu­tno dru­ga­če.

Tu­di sam je zdaj dru­ga­čen. Če se je še pred le­ti na in­ter­vju pri­pe­ljal s ko­le­som, te­ga zdaj za­ra­di po­god­be ne sme več po­če­ti. Tu­di na igra­nje ko­šar­ke s pri­ja­te­lji lah­ko po­za­bi. Pre­več je dra­go­cen za Mi­a­mi He­at, več kot mi­li­jar­do evrov vre­dno fran­ši­zo. In tu­di na igri­šče sto­pi bolj pre­mi­šlje­no: "Ko si ve­te­ran, vse bolj ra­zu­meš. Prej sem šel vse na gla­vo, vsak tre­ning mi je bil po­mem­ben, vse sem od­de­lal 120-od­sto­tno. Zdaj sem ma­lo sta­rej­ši, v re­pre­zen­tan­ci se na za­čet­ku pri­prav ma­lo var­ču­jem. For­mo dvi­gu­jem, da bom v naj­bolj­ši for­mi ta­krat, ko bo to naj­bolj po­memb­no." Odlič­no mu uspe­va. Po zla­ti me­da­lji, ki jo je le­ta 2004 z Eraz­mom in Do­mnom Lorb­kom, Mi­ho Fo­nom in Ha­sa­nom Ri­z­vićem osvo­jil z mla­do re­pre­zen­tan­co, se je do­ko­pal še do zgo­do­vin­ske član­ske. Mor­da bo spet zla­ta, kdo ve? In po­tem bo lah­ko mir­no za­prl to po­glav­je svo­je­ga ži­vlje­nja.

Fo­to: REUTERS

Na le­to­šnjem Euro­ba­ske­tu je do­se­gel svoj re­pre­zen­tanč­ni re­kord - 30 točk.

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Ob Luki Don­či­ću se ni po­ču­til ogro­že­ne­ga, am­pak ga je kot men­tor vzel pod svo­je okri­lje, tu­di ci­mra sta.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.