Pre­lo­že­na ne­od­vi­snost

Ka­ta­lo­ni­ja (za zdaj) osta­ja del Špa­ni­je. Uso­da ka­ta­lon­ske­ga po­zi­va k di­a­lo­gu pa bo od­vi­sna od od­lo­či­tev špan­skih obla­sti

Vecer - - FRONT PAGE - Bar­ce­lo­na (od na­še po­ro­če­val­ke) Vse več pre­sli­ša­nih gla­sov Kri­sti­na Bo­žič

Ka­ta­lon­ski par­la­ment kljub re­fe­ren­dum­ski vo­lji ljud­stva še ne bo raz­gla­sil ne­od­vi­sno­sti od Špa­ni­je. Ka­ta­lon­ski pre­mi­er Car­les Pu­ig­de­mont je v na­go­vo­ru po­slan­cem si­cer de­jal, da je za­ve­zan vo­lji lju­di, a da bo vse­e­no naj­prej is­kal re­ši­tev v di­a­lo­gu z Ma­dri­dom. To je ver­je­tno sto­ril tu­di pod sil­nim pri­ti­skom med­na­ro­dne sku­pno­sti, ne­na­klo­nje­ne ne­od­vi­sno­sti Ka­ta­lo­ni­je.

Ka­ta­lon­ski pre­mi­er Car­les Pu­ig­de­mont je vče­raj po­tr­dil re­zul­ta­te re­fe­ren­du­ma o ne­od­vi­sno­sti in man­dat, ki ga je s tem do­bi­la nje­go­va vla­da, da raz­gla­si sa­mo­stoj­no re­pu­bli­ko. Ven­dar je po po­zi­vih iz Evro­pe in Ka­ta­lo­ni­je ter eno­ur­nem za­mi­ku tež­ko pri­ča­ko­va­ne­ga go­vo­ra de­jal, da pre­dla­ga ne­kaj­te­den­sko ob­do­bje za di­a­log. V tem ob­do­bju še ne bo pri­šlo do učin­ko­va­nja raz­gla­si­tve sa­mo­stoj­no­sti, in če vsi rav­na­mo od­go­vor­no, se lah­ko stva­ri raz­re­ši­jo na mi­ren in so­gla­sen na­čin, je de­jal. Raz­o­ča­ra­nje med lju­dmi, zbra­ni­mi pod sla­vo­lo­kom zma­ge, je bi­lo ob­ču­tno. Vse oči pa bo­do se­daj upr­te v Ma­drid. Med pr­vo sku­pi­no štu­den­tov in le­vi­čar­skih ak­ti­vi­stov, ki so pri­šli pod sla­vo­lok zma­ge v Bar­ce­lo­ni, je bi­la vče­raj He­le­na. De­vet­naj­stle­tna štu­dent­ka na av­to­no­mni uni­ver­zi v Bar­ce­lo­ni je pr­ve­ga ok­to­bra pr­vič od­da­la svoj glas na re­fe­ren­du­mu. Pra­vi, da je gla­so­va­la za ne­od­vi­snost, ker ver­ja­me, da je dru­gač­na druž­ba mo­go­ča. "Osta­ti v Špa­ni­ji, v tem oko­lju, kjer se za­ti­ra­ta kul­tu­ra in de­mo­kra­tič­no od­lo­ča­nje, ni iz­bi­ra," je ra­zlo­ži­la bo­do­ča po­li­to­lo­gi­nja, ki je po ma­mi­ni stra­ni na pol Slo­ven­ka.

Med­tem so za vo­ga­lom lju­dje v oble­kah mir­no pre­ži­vlja­li po­pol­dan in ča­ka­li na ko­si­lo. Si­tu­a­ci­ja v Bar­ce­lo­ni se zdi si­ja­jen od­raz so­dob­ne­ga sve­ta ek­s­tre­mov: po­pol­ne­ga obu­bo­ža­nja na eni stra­ni in ne­iz­mer­ne­ga udo­bja in bo­ga­stva na dru­gi. An­to­ni Mu­nos, ki je bil ro­jen v Se­vil­li, a se je že kot otrok pre­se­lil v Bar­ce­lo­no, je pri­po­ve­do­val, da se vla­da in Ka­ta­lo­ni­ja na dan ne­od­vi­sno­sti pri­pra­vlja­ta že vsaj de­set let. Upo­ko­je­ni po­slov­než je za­vra­čal skr­bi - od go­spo­dar­stva do član­stva v EU. "Ko bo­mo sa­mo­stoj­ni, bo­do na nas gle­da­li kot na ena­ko­prav­ne par­tner­je v EU, in tu­di ban­ke. Če so spre­me­ni­le se­dež, se bo­do vr­ni­le," je bil pre­pri­čan.

Ve­ro­ny Ho­e­ppner je zma­ja­la z gla­vo, da je raz­o­ča­ra­na nad be­se­da­mi An­ge­le Mer­kel. Nem­ka že de­se­tle­tja ži­vi v Ka­ta­lo­ni­ji. Njen mož je ča­kal, da bi od­dal glas na re­fe­ren­du­mu, več kot pol dne­va. "Tu­di če stva­ri ni­so vi­de­ti naj­bo­lje, smo do­spe­li do sem in lju­dje si že­li­jo ne­od­vi­sno­sti," je de­ja­la. Njen ka­ta­lon­ski pri­ja­telj, pi­sa­telj Xa­vi­er, je do­dal, da je pro­blem, da Ka­ta­lon­ci ni­ko­li ni­so ime­li na dru­gi stra­ni so­go­vor­ni­ka. "Slo­gan špan­ske vla­de za Ka­ta­lo­ni­jo je Pla­čaj in ubo­gaj!" je ra­zlo­žil.

Fi­zi­o­te­ra­pevt Car­les Roy je po­ka­zal na sku­pi­no lju­di, ki so pre­pe­va­li. "To je pe­sem, ki so jo lju­dje pe­li pred več kot tri­de­se­ti­mi le­ti. Vse je na­ro­be s tem, da je po­treb­no, da jo spet po­je­jo," je de­jal v vzne­se­nem pri­ča­ko­va­nju na­go­vo­ra ka­ta­lon­ske­ga pre­mi­e­ra. "Se­daj si mno­gi že­li­jo, da bi se ne­od­vi­snost že zgo­di­la," je zgo­daj po­pol­dan He­le­na po­ja­sni­la ne­pri­je­ten ob­ču­tek uje­to­sti. Tu­di ona ne ver­ja­me v eko­nom­sko iz­si­lje­va­nje, ki ga je Evro­pa uspe­šno upo­ra­bi­la v Gr­či­ji. Tu je trg, tu so

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.