Bo­rec za ka­ta­lon­sko ne­od­vi­snost

Ka­ta­lon­ski pre­mi­er se za­ve­da mo­žno­sti, da ga špan­ske obla­sti za­pre­jo za­ra­di vseh do­god­kov v za­dnjih te­dnih, a se te­ga ne bo­ji

Vecer - - V ZARISCU - Kri­sti­na Bo­žič

Car­les Pu­ig­de­mont je pr­vi ka­ta­lon­ski pre­mi­er, ki 12. ja­nu­ar­ja 2016 ni pri­se­gel na špan­ski usta­vi ni­ti ni oblju­bil zve­sto­be špan­ske­mu kra­lju. Nje­go­va za­ve­za­nost in pre­da­nost sta dru­gje. Te­daj je de­jal: "Pri­šli smo da­leč, a ni­smo utru­je­ni. Pol­ni smo upa­nja."

"Pu­ig­de­mont je po­stal pre­mi­er z enim sa­mim na­me­nom - do­se­či ka­ta­lon­sko ne­od­vi­snost. To je nje­gov pro­jekt. Po­ve­dal je, da ga po­li­tič­ni opor­tu­ni­zem ne za­ni­ma, saj ne bo kan­di­di­ral na pri­ho­dnjih vo­li­tvah," je v Bar­ce­lo­ni ra­zlo­ži­la di­rek­to­ri­ca ka­ta­lon­ske­ga ra­dia Mo­ni­ca Ter­ri

bas, ki v svo­jih od­da­jah re­dno go­sti pred­stav­ni­ke vseh po­li­tič­nih op­cij. Pu­ig­de­mont pa je v in­ter­vju­ju za Al Ja­ze­e­ro ( ko­nec sep­tem­bra de­jal, da naj­bolj de­mo­kra­tič­ne obli­ke po­li­tič­ne­ga od­lo­ča­nja, re­fe­ren­du­mov, ne iz­va­ja­jo so­di­šča ali po­li­ci­ja. "Lju­dje so ti­sti, ki 'na­re­di­jo' re­fe­ren­du­me," je za­vr­nil tr­di­tve špan­skih obla­sti, da je nji­ho­vo rav­na­nje pro­ti­za­ko­ni­to.

Pu­ig­de­mont je ro­jen v me­stu Gi­ro­na, ki ve­lja za zi­bel­ko gi­ba­nja za ne­od­vi­snost. Dru­gi med osmi­mi bra­ti v dru­ži­ni sla­šči­čar­jev je že pri 16 le­tih za­čel de­la­ti kot no­vi­nar pri lo­kal­nih, ka­ta­lon­skih ča­so­pi­sih. Nje­go­va po­li­tič­na pre­pri­ča­nja so ja­sna že od za­čet­kov. Pod­pi­ral je ko­a­li­ci­jo ka­ta­lon­skih strank za ne­od­vi­snost, Po­ve­za­va in zve­za (CiU). Gre za stran­ki Ka­ta­lon­ska de­mo­kra­tič­na zve­za (UDC) in Ka­ta­lon­ska de­mo­kra­tič­na po­ve­za­va (CDC), ki sta vo­di­li ka­ta­lon­sko po­li­ti­ko vse od le­ta 1980, z iz­je­mo ob­do­bja med 2003 in 2010. O ka­ta­lon­ski ide­ji, kul­tu­ri in tra­di­ci­ji, tu­di v očeh tuj­cev, je na­pi­sal knji­go in na­to pi­sal re­dne ko­lu­mne. Bil je klju­čen sno­va­lec ka­ta­lon­ske ti­skov­ne agen­ci­je le­ta 1998, so­de­lo­val pa je tu­di pri obram­bi in raz­kri­tju mu­če­nja ka­ta­lon­skih pod­por­ni­kov ne­od­vi­sno­sti med olim­pij­ski­mi igra­mi le­ta 1993 v Bar­ce­lo­ni, kar ni bi­lo ni­ko­li ura­dno raz­i­ska­no. No­vi­nar­stvo je za­pu­stil le­ta 2006, ko je po­stal pod­pred­se­dnik ko­a­li­ci­je CiU. Le­ta 2011 je po­stal žu­pan Gi­ro­ne in šti­ri le­ta ka­sne­je tu­di ka­ta­lon­ske­ga zdru­že­nja ob­čin za ne­od­vi­snost.

"Pu­ig­de­mont je pa­me­ten člo­vek, v vla­di ima do­bre stro­kov­nja­ke in ob­kro­žen je s pra­vi­mi sve­to­val­ci. Ta pro­ces lah­ko pri­pe­lje do kon­ca," je po­ve­dal upo­ko­je­ni od­ve­tnik in ak­ti­vist za ne­od­vi­snost Pau Mi­se­ra­chs, ki po­zna ka­ta­lon­ske­ga pre­mi­e­ra že de­se­tle­tja.

Le­ta 1962 ro­je­ni Car­les Pu­ig­de­mont je kot pri­staš ne­od­vi­sno­sti le­ta 2015 po­stal par­la­men­ta­rec na kan­di­da­tni li­sti po­li­tič­ne ko­a­li­ci­je Sku­paj za Da! Ta se je po­ve­za­la v ko­a­li­ci­jo s CUP - sku­pni­mi jav­ni­mi kan­di­da­tu­ra­mi, ki po­ve­zu­je­jo kan­di­da­te av­to­no­mnih lo­kal­nih skup­ščin so­sesk in mest. Kan­di­da­te CUP, ki so v ka­ta­lon- sko po­li­ti­ko sto­pi­li po sko­raj de­se­tle­tju de­lo­va­nja na lo­kal­nih vo­li­tvah, po­ve­zu­je­jo le­va po­li­tič­na sta­li­šča in za­ve­za­nost k ne­od­vi­sno­sti. Pu­ig­de­mont je bil kom­pro­mi­sni kan­di­dat za pred­se­dni­ka vla­de na pre­dlog pred­se­dni­ka CDC Ar­tur­ja Ma­sa, ki je le­ta 2014 raz­pi­sal po­sve­to­val­ni re­fe­ren­dum o ne­od­vi­sno­sti. Za­to so Ma­sa špan­ske obla­sti po­sta­vi­le pred so­di­šče in mar­ca le­tos je bil ob­so­jen za­ra­di zlo­ra­be obla­sti in ne­spo­što­va­nja prav­ne­ga re­da; do­bil je de­nar­no ka­zen in dvo­le­tno pre­po­ved pre­vze­ma jav­no-po­li­tič­ne funk­ci­je.

Pu­ig­de­mont se­ve­da po­zna uso­do svo­je­ga pred­ho­dni­ka in se za­ve­da mo­žno­sti, da ga špan­ske obla­sti za­pre­jo za­ra­di vseh do­god­kov v za­dnjih te­dnih. Pra­vi, da se te­ga ne bo­ji. Go­vo­ri šti­ri je­zi­ke: ka­ta­lon­ske­ga, špan­ske­ga, fran­co­ske­ga in ro­mun­ske­ga - je­zik svo­je že­ne, ro­mun­ske no­vi­nar­ke, s ka­te­ro ima­ta dve hčer­ki. "To, kaj je i n kaj ni mo­go­če, je sa­mo mne­nje," so nje­go­ve be­se­de. V ome­nje­nem in­ter­vju je de­jal, da se špan­ska vla­da ob­na­ša prak­tič­no kot po­ži­ga­lec. "Ze­lo ne­od­go­vor­no bi bi­lo, da bi bi­la od­go­vor na po­li­tič­no pri­za­de­va­nje za­por­na ka­zen. Ni­sem kri­mi­na­lec ... Dr­žav­ni uda­ri se ne de­la­jo z vo­lil­ni­mi li­sti­či," je de­jal.

"Re­fe­ren­du­mov ne iz­va­ja­jo so­di­šča ali po­li­ci­ja, na­re­di­jo jih lju­dje"

Fo­to: REUTERS

Car­les Pu­ig­de­mont na se­ji ka­ta­lon­ske vla­de

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.