Aste­ro­id med sa­te­li­ti

Da­nes le­ti bli­zu Ze­mlje kot hi­ša ve­lik aste­ro­id

Vecer - - SPOROČILA -

Da­nes bo mi­mo Ze­mlje le­tel kot hi­ša ve­lik aste­ro­id. Ko bo vsto­pil v Lu­ni­no or­bi­to, bo­do ime­li iz­ve­den­ci odlič­no pri­lo­žnost va­di­ti, ka­ko bi se od­zva­li ob tr­če­nju. Aste­ro­id, po­i­me­no­van 2012 TC4, bo le­tel 44 ti­soč ki­lo­me­trov nad Ze­mljo, to­rej ma­lo viš­je kot več sto sa­te­li­tov, ki oko­li na­še­ga pla­ne­ta kro­ži­jo na vi­ši­ni 36 ti­soč ki­lo­me­trov. To po­me­ni pri­bli­žno osmi­no raz­da­lje, ki lo­ču­je Ze­mljo in Lu­no. Mi­ke

Kel­ley iz ame­ri­ške ve­solj­ske agen­ci­je Na­sa, ki vo­di pro­jekt, ka­te­re del so za­zna­va­nje, spre­mlja­nje in po­drob­no pro­u­če­va­nje te­ga be­žne­ga obi­sko­val­ca, vztraj­no za­tr­ju­je, da ne Ze­mlji ne sa­te­li­tom nad njo ne gro­zi no­be­na ne­var­nost. "Aste­ro­id TC4 opa­zu­je- mo že dva me­se­ca, za­to ze­lo do­bro po­zna­mo nje­gov po­lo­žaj in lah­ko iz­de­la­mo tu­di ze­lo na­tanč­ne kal­ku­la­ci­je gle­de nje­go­ve or­bi­te, ki pa ne bo preč­ka­la ni­ti Ze­mlji­ne or­bi­te ni­ti or­bi­te nje­nih sa­te­li­tov," je Kel­ley iz­ja­vil za ti­skov­no agen­ci­jo AFP.

Kot po­ve že nje­go­vo ime, so aste­ro­id pr­vič opa­zi­li pred pe­ti­mi le­ti, ko je Ze­mljo pre­le­tel pri­bli­žno en­krat viš­je, kot jo bo da­nes, in na­to iz­gi­nil. Ši­rok je od 15 do 30 me­trov in je to­rej ne­ka­ko ta­ko ve­lik kot aste- ro­id, ki je le­ta 2013 ek­splo­di­ral v at­mos­fe­ri nad Če­lja­bin­skom v osre­dnji Ru­si­ji, pri če­mer se je spro­sti­lo 30-krat več ki­ne­tič­ne ener­gi­je kot pri ek­splo­zi­ji atom­ske bom­be, od­vr­že­ne na Hi­ro­ši­mo. Za­ra­di nje­ne­ga udar­ne­ga va­la je te­daj raz­bi­lo oken­ska ste­kla na sko­raj 5000 zgrad­bah, ra­nje­nih je bi­lo 1200 lju­di. Do­go­dek v Če­lja­bin­sku je vse pre­se­ne­til, to­da TC4 je eden od na ti­so­če aste­ro­i­dov, za ka­te­re iz­ve­den­ci na­tan­ko ve­do, kje so. Kljub te­mu pa za na mi­li­jo­ne teh ve­solj­skih skal to ne ve­lja.

Na svo­ji po­ti oko­li Son­ca bo aste­ro­id TC4 po be­se­dah Rüdi­ger­ja Jeh­na, vod­je pro­gra­ma Evrop­ske ve­solj­ske agen­ci­je za opa­zo­va­nje objek­tov bli­zu Ze­mlji, naš pla­net zno­va obi­skal le­ta 2050 in 2079. "Da­nes ve­mo, da tu­di le­ta 2050 ne bo tr­čil v Ze­mljo, to­da ob te­da­njem te­snem mi­mo­le­tu ute­gne ta­ko spre­me­ni­ti svo­jo smer, da bi bi­lo tr­če­nje le­ta 2079 ven­dar­le te­o­re­tič­no mo­go­če," je po­ve­dal Jehn. Ker je to­rej mo­žnost, da tr­či v Ze­mljo, ena pro­ti 750, za­se­da 13. me­sto na se­zna­mu ve­solj­skih objek­tov, pri ka­te­rih ob­sta­ja tu­di naj­manj­ša ne­var­nost tr­če­nja. Znan­stve­ni­ki ga mo­ra­jo za­to zdaj na­tanč­no spre­mlja­ti, da bo­do lah­ko bo­lje na­po­ve­da­li nje­gov po­nov­ni pri­hod le­ta 2050. Mi­mo­le­ti aste­ro­i­dov so prav­za­prav pre­cej obi­čaj­ni - Ze­mljo vsa­ko le­to na po­dob­ni vi­ši­ni pre­le­ti­jo pri­bli­žno tri­je ve­solj­ski objek­ti, ve­li­ki kot aste­ro­id TC4. Sle­dnji je ne­kaj po­seb­ne­ga za­to, ker so ga iz­bra­li, da bo­do na njem te­sti­ra­li sve­tov­ni opo­zo­ril­ni sistem za tr­če­nje aste­ro­i­dov, pri ka­te­rem so­de­lu­je mre­ža ob­ser­va­to­ri­jev, uni­verz in la­bo­ra­to­ri­jev po vsem sve­tu. Ker se bo aste­ro­id ta­ko ze­lo pri­bli­žal Ze­mlji, bo­do lah­ko znan­stve­ni­ki oce­ni­li, ka­ko na­tanč­no so na­po­ve­da­li nje­go­vo or­bi­to in ve­li­kost, med­tem ko bo­do s te­le­sko­pi po­sku­ša­li iz­ve­de­ti kaj več o nje­go­vi zgrad­bi.

Fo­to: NA­SA

Bli­žnja sre­ča­nja Ze­mlje z aste­ro­i­di ni­so nič ne­na­va­dne­ga. Ta­ko je le­ta 2013 mi­mo na­še­ga pla­ne­ta le­tel aste­ro­id 2012 DA14.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.