Mar­tin Mi­lec: "Na igri­šču sem gla­snej­ši"

Z bra­nil­cem Ma­ri­bo­ra o vr­ni­tvi v Ljud­ski vrt, li­gi pr­va­kov, Stan­dar­du, Ro­di, re­pre­zen­tan­ci ...

Vecer - - FRONT PAGE - Naj­ve­čjo te­žo ima pr­stan Bolj tre­zno in eko­no­mič­no v na­pad Mar­ko Ko­va­če­vič

"V tu­ji­ni se mo­raš znaj­ti sam, v Ma­ri­bo­ru pa klub ure­di, kar­ko­li po­tre­bu­ješ"

Po re­pre­zen­tanč­ni ak­ci­ji za­suk h klub­ski sce­ni. "Ne­kaj pro­stih dni je za­go­to­vo ko­ri­sti­lo. Do­bro smo tre­ni­ra­li, tu­di pri­ja­telj­ska tek­ma nam je ko­ri­sti­la. Bo­lje je igra­ti tek­me kot tre­ni­ra­ti. Sam sem bil dva dni bo­lan. Fi­zič­no še ni­sem naj­bolj­ši, tre­ni­ra­ti sem za­čel še­le v to­rek, a dru­ga­če je vse okej," pra­vi Mar­tin Mi­lec. Bo­le­zen po­vra­tni­ka v Ljud­ski vrt ni zde­la­la. "Šlo je le za pre­hlad in bo­le­če gr­lo, ni­sem imel vro­či­ne. Ni pa pri­je­tno, ko dva dni le­žiš v po­ste­lji," je 26-le­tnik iz Pa­do­ve pri Ra­čah za­čel po­go­vor za Ve­čer.

Za­go­to­vo pa ne bo­ste le­ža­li v pri­ho­dnjih dneh.

"Ne le v pri­ho­dnjih dneh, do de­cem­bra pra­ve­ga po­čit­ka ne bo."

Ne le v slo­ven­ski li­gi in li­gi pr­va­kov, zah­tev­na pre­iz­ku­šnja vas ča­ka tu­di v po­ka­lu. Žreb vam je na­me­nil Olim­pi­jo, naj­tež­jo na­spro­tni­co.

"Nič, to mo­ra­mo spre­je­ti. Tek­mi v po­ka­lu ne bo­sta lah­ki, a do nji­ju je še sko­raj me­sec dni. Ča­sa za pri­pra­vo bo do­volj. Zdaj so pred na­mi dru­ge pre­iz­ku­šnje. Tre­nu­tno smo osre­do­to­če­ni le na tek­mo z Ru­dar­jem."

Vam ustre­za, da bo po­vra­tna tek­ma z Olim­pi­jo na mar­ti­no­vo?

"Pre­den sem šel v Bel­gi­jo, smo do­ma na mar­ti­no­vo po­je­dli go­sko ali ra­co, ma­ma je pri­pra­vi­la ko­si­lo, pra­zno­va­li smo. Se pa je kdaj tu­di zgo­di­lo, da za­ra­di tek­me to ni bi­lo mo­go­če. Žal bo tu­di le­tos ta­ko, a ni pa­ni­ke. Če bo­mo zma­ga­li, ne bo te­žav, go­ska bo že po­ča­ka­la, ha­ha." Odli­čen tre­nu­tek za vr­ni­tev v Ljud­ski vrt ste iz­bra­li, uvr­sti­li ste se v li­go pr­va­kov. Ver­je­tno vas ni tre­ba vpra­ša­ti, ali je bi­la od­lo­či­tev za vr­ni­tev pra­va. "Za­go­to­vo. Že pr­vi dan na pr­vem tre­nin­gu sem bil ve­sel, da sem se vr­nil. Sre­ča se je še po­ve­ča­la z li­go pr­va­kov. Tu­di če je ne bi bi­lo, bi bil ve­sel. Sem do­ma, igram za svoj klub, svo­je bar­ve. Ne bi se mo­glo zlo­ži­ti bo­lje, kot se je. Ma­lo ne­za­do­vo­ljen sem s ka­kšno tek­mo v za­dnjem ob­do­bju. Po­zna se, da v po­le­tnih pri­pra­vah ni­sem od­i­gral no­be­ne tek­me. Po­ti­ho­ma sem si mi­slil, da bo pri­šel tre­nu­tek, ko bo for­ma pa­dla, sko­raj ne­mo­go­če je, da bi do­bre pred­sta­ve iz av­gu­sta dr­žal vse do de­cem­bra. De­lam in tre­ni­ram na pol­no, da bi pri­šel na pra­vo ra­ven."

Ko je Pe­tar Sto­ja­no­vić od­šel v Di­na­mo, ste že ime­li po­nud­bo za vr­ni­tev v Ma­ri­bor, a ste osta­li v tu­ji­ni. S čim so vas le­to in pol ka­sne­je pre­pri­ča­li, da spet oble­če­te vi­jo­li­ča­sti dres?

"Kaj do­sti dru­ga­če ni bi­lo. Ta­krat se mi je zde­lo, da je še pre­hi­tro za vr­ni­tev. Na mi­zi sem imel po­nud­bo Ro­de. Ni mi žal, da sem jo spre­jel. Igral sem v pr­vi ni­zo­zem­ski li­gi, na­bral oko­li 30 na­sto­pov, iz­ku­sil sem dru­ga­čen no­go­met. Dve se­zo­ni sem se bo­ril za ob­sta­nek v li­gi, kar je do­bro­do­šla iz­ku­šnja. Se­ve­da pa je zdaj, ko se bo­rim za pr­vo me­sto, lep­še."

So vas le­ta v Stan­dar­du in Ro­di spre­me­ni­la? Je na­zaj pri­šel dru­ga­čen Mar­tin Mi­lec?

"Oseb­no­stno sem is­ti, kot sem bil. To lah­ko po­tr­di­jo vsi mo­ji naj­bliž­ji, tu­di so­i­gral­ci bo­do po­ve­da­li ta­ko. Kot no­go­me­taš sem do­bil iz­ku­šnje. Na­bral sem sko­raj sto na­sto­pov v tu­ji­ni. Zdaj po­sku­šam več po­ma­ga­ti mlaj­šim, vem, kaj sem dal sko­zi in kaj njih še ča­ka. Bolj gla­sen sem na igri­šču. Do­volj star sem, da lah­ko ka­kšno re­čem. Po­stal sem oče, tu­di po­roč­ni pr­stan imam na ro­ki. Tre­nu­tno ni nič tež­je­ga od pr­sta­na, ha­ha."

Šte­vil­ni špor­tni­ki so opa­zi­li, da se je po roj­stvu otro­ka nji­ho­va for­ma iz­bolj­ša­la, do­bi­li so do­da­tno mo­ti­va­ci­jo.

"Mo­ja naj­bolj­ša se­zo­na je bi­la pr­va pri Stan­dar­du, ki mi je pri­ne­sla tu­di do­da­tek k po­god­bi. To je bi­lo še pred oče­to­vstvom. Ko do­biš otro­ka, pr­ve me­se­ce še ni­si na­va­jen na ta ri­tem, slab­še spiš. Za­go­to­vo pa do­biš do­da­ten za­gon. Bolj tre­zno zač­neš raz­mi­šlja­ti, spo­znaš, kaj je naj­po­memb­nej­še v ži­vlje­nju."

Kaj pa klub? Se je Ma­ri­bor v teh treh le­tih spre­me­nil?

"Ne­kaj ma­len­ko­sti se je iz­bolj­ša­lo, a že pre­den sem šel, je bil Ma­ri­bor odlič­no or­ga­ni­zi­ran. To naj­bo­lje spo­znaš v tu­ji­ni. Tam se mo­raš znaj­ti sam, v Ma­ri­bo­ru pa lju­dje v klu­bu ure­di­jo, kar­ko­li po­tre­bu­ješ. Klub je kot ve­li­ka dru­ži­na, kjer vsak vsa­ke­mu po­ma­ga."

Želj­ko Fi­li­po­vić je po pr­vi se­zo­ni v Me­che­le­nu de­jal, da je ra­ven no­go­me­ta v slo­ven­ski li­gi ne­pri­mer­lji­va z bel­gij­sko. Se stri­nja­te?

"Bo kar dr­ža­lo. Je pa tu­di v slo­ven­ski li­gi vi­den ve­lik na­pre­dek, pred­vsem pri me­dij­ski po­kri­to­sti. Po kva­li­te­ti no­go­me­ta so Bel­gij­ci še ve­dno pred na­mi, igra­jo bolj fi­zič­no, nji­ho­va li­ga je pri­bli­žek an­gle­ški. Je pa za­me ni­zo­zem­ska li­ga še za od­te­nek bolj­ša. Do­sti se igra po tleh, ve­li­ko ne­ver­je­tno ta­len­ti­ra­nih mla­dih igral­cev ima­jo. So teh­nič­no do­bri, hi­tri, ze­lo tež­ko jih je po­kri­ti." V za­čet­ku ka­ri­e­re ste igra­li bliž­je na­pa­dal­cem. Vas še kdaj po­vle­če na­prej?

"Ne. Po treh se­zo­nah v tu­ji­ni ne ho­dim več to­li­ko na­prej. Ko sem bil mlaj­ši, je bi­lo iz­le­tov v na­pad ogro­mno. Mo­go­če bi si jih tu­di zdaj lah­ko pri­vo­ščil, a raz­mi­šljam bolj tre­zno in eko­no­mič­no, da se ne bi že v pr­vih 45 mi­nu­tah iz­tro­šil. Da bi igral na kri­lu v zve­zni vr­sti, si sko­raj ne pred­sta­vljam več. Kar ne­kaj te­kem bi po­tre­bo­val, da bi se vr­nil v ta ri­tem."

No, na po­kal­ni tek­mi v Se­ža­ni ste igra­li na kri­lu.

"Do­bro, vsto­pil sem pet mi­nut pred kon­cem, da bi spo­čil so­i­gral­ca. Bi­lo mi je okej, a bi se res tež­ko na­va­dil, da bi re­dno igral na tem po­lo­ža­ju. Mo­ja po­zi­ci­ja je na de­sni stra­ni obram­be."

Po po­ra­zu v Se­vil­li ste po­u­da­ri­li, da li­ga pr­va­kov ni slo­ven­ska li­ga. Ka­ko pre­kla­plja­te med tek­ma­mi, kjer mo­ra­te bi­ti do­mi­nan­tni, in evrop­ski­mi pre­iz­ku­šnja­mi? "Za­me je ma­lo tež­je. Pr­vič igram v li­gi pr­va­kov, ta­ko na­por­ne­ga rit­ma že dol­go ni­sem imel. Mo­ram pri­zna­ti, da se še uva­jam. Ni ena­ko igra­ti v Se­vil­li pred 40 ti­soč na­vi­ja­či ali do­ma pro­ti Tri­gla­vu, ki se za­pre. De­la­mo vse, da bi se pri­la­go­di­li. Za­go­to­vo pa pro­ti Li­ver­poo­lu ne bo­mo igra­li ta­ko ofen­ziv­no kot pro­ti Tri­gla­vu."

Že v An­da­lu­zi­ji ste de­ja­li, da v Ljud­skem vr­tu ni­ko­mur ne bo lah­ko. Tu­di ve­li­ka­nu, kot je Li­ver­pool? "Go­to­vo. Če­prav je Spar­tak ob Li­ver­poo­lu in Se­vil­li naj­u­go­dnej­ši tek­mec, smo na pr­vi tek­mi do­ka­za­li, da ta tr­di­tev dr­ži. Ver­ja­mem, da bo tu­di pro­ti Li­ver­poo­lu in na za­dnji tek­mi s Se­vil­lo ta­ko. Na­vi­ja­či nas po­ne­se­jo, ustva­ri se ener­gi­ja, ki se je ne da opi­sa­ti. Res upam, da bo­mo s ka­kšno zma­go pri­ča­ra­li ču­do­vi­to noč se­bi in na­vi­ja­čem."

No­go­me­ta­ši Ma­ri­bo­ra po­go­sto go­vo­ri­te o ener­gi­ji Ljud­ske­ga vr­ta. Ste kaj po­dob­ne­ga do­ži­ve­li v tu­ji­ni? "Ener­gi­ja v Ma­ri­bo­ru je po­seb­na, so pa tu­di bel­gij­ski der­bi­ji med Stan­dar­dom in An­der­le­ch­tom vr­hun­ski. Na sta­di­on pri­de 35 ti­soč lju­di, vsi na­vi­ja­jo za­te. Ko zma­gaš, te no­si­jo po ro­kah. A vse­e­no tam ni ta­kšne ener­gi­je, kot je tu. Mi pa je na vsa­kem pol­nem sta­di­o­nu, ne gle­de na to, ali na­vi­ja­jo za­te ali pro­ti te­bi, le­po igra­ti."

Stra­sten na­vi­jač že v Ki­dri­če­vem

Po­dar­ja­te, da ste se vr­ni­li do­mov, da je Ma­ri­bor vaš klub. Kam pa v tej zgod­bi po­sta­vlja­te Alu­mi­nij? "Alu­mi­nij mi je dal ve­li­ko, klu­bu in tre­ner­jem, ki so sko­raj 13 let skr­be­li za­me, bom več­no hva­le­žen. Tu­di Alu­mi­nij je moj klub. Upam, da mi kdo v Ki­dri­če­vem te­ga ne bo za­me­ril, a saj ve­do, da sem že pri 12 le­tih že­lel v Ma­ri­bor – za­ra­di služ­be­nih ob­ve­zno­sti star­šev se ta­krat ni­sem od­lo­čil za se­li­tev -, bil stra­sten na­vi­jač, ho­dil na tek­me v Ljud­ski vrt."

Kje bo­ste vi in NK Ma­ri­bor 31. ma­ja 2018?

"Naj­po­memb­nej­ša je slo­ven­ska li­ga. Upam, da bo­mo ta­krat uži­va­li na po­či­tni­cah s po­ka­lom v ro­ki. Fi­na­le li­ge pr­va­kov ni naj­bolj re­a­len cilj, ha­ha. Pr­vi in glav­ni cilj bo pr­ven­stvo."

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Vr­nil sem se do­mov, po­u­dar­ja Mar­tin Mi­lec.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.