Dvo­tir­na zu­na­nja po­li­ti­ka Kar­la Er­jav­ca

Zu­na­nji mi­ni­ster Karl Er­ja­vec v Mo­skvi sis­te­ma­tič­no utr­ju­je do­bre po­li­tič­ne in eko­nom­ske od­no­se z Ru­si­jo. V od­no­sih z ZDA na­pred­ka ni

Vecer - - V ŽARIŠČU -

Vče­raj je slo­ven­ski zu­na­nji mi­ni­ster Karl Er­ja­vec za­čel dvo­dnev­ni obisk v Mo­skvi. Na de­lov­nem obi­sku ga je spre­jel ru­ski zu­na­nji mi­ni­ster Ser­gej La­vrov, da­nes pa bo po­te­ka­lo že re­dno, šti­ri­naj­sto za­se­da­nje med­vla­dne slo­ven­sko-ru­ske ko­mi­si­je za tr­go­vin­sko- go­spo­dar­sko in znan­stve­no-teh­nič­no so­de­lo­va­nje. No­vi­ce o po­go­stih Er­jav­če­vih obi­skih Mo­skve, ka­kor na­sploh vse no­vi­ce o po­li­tič­nih sti­kih na naj­viš­ji rav­ni med dr­ža­va­ma, Slo­ve­ni­jo kot čla­ni­co zve­ze Na­to in Ru­si­jo kot nje­no glav­no stra­te­ško na­spro­tni­co, ki so bi­le še pred le­tom ali več ve­dno pred­met vro­čih po­le­mik v slo­ven­ski po­li­ti­ki in jav­no­sti, so, kot ka­že, iz­gu­bi­le po­li­tič­ni na­boj, saj v za­dnjem ča­su ni bi­lo za­sle­di­ti kri­tič­nih od­me­vov na do­bre po­li­tič­ne in eko­nom­ske od­no­se med Slo­ve­ni­jo in Ru­si­jo.

K te­mu je pre­cej pri­spe­val tu­di spre­me­njen kon­tekst od­no­sov med Za­ho­dom in Ru­si­jo, pred­vsem pa je vpra­ša­nje sta­tu­sa Kri­ma de fac­to do­bi­lo sta­tus za­mr­znje­ne­ga kon­flik­ta. Er­ja­vec se je z La­vro­vom po­go­var­jal o po­li­tič­nem so­de­lo­va­nju med dr­ža­va­ma, o od­no­sih med EU in Ru­si­jo ter o ak­tu­al­nih med­na­ro­dnih vpra­ša­njih. V tem okvi­ru si bo Er­ja­vec ver­je­tno pri­za­de­val utr­di­ti ru­sko pod­po­ro pri spo­što­va­nju ar­bi­tra­žne raz­sod­be, gle­de od­no­sov EU-Ru­si­ja pa je zna­no, da zu­na­nji mi­ni­ster dvo­mi o smi­sel­no­sti evrop­skih eko­nom­skih sank­cij pro­ti Ru­si­ji.

Za­ra­di sank­cij in s tem go­spo­dar­ske kri­ze v Ru­si­ji je ob­seg go­spo­dar­ske­ga so­de­lo­va­nja med dr­ža­va­ma upa­del, le­tos pa se po­nov­no po­ve­ču­je. Pol­le­tni tren­di ka­že­jo, da bo me­nja­va le­tos spet krep­ko pre­se­gla Slo­ven­ski zu­na­nji mi­ni­ster Karl Er­ja­vec je v Mo­skvi pri­ja­telj­sko spre­jet, za­to se tam do­bro po­ču­ti.

mi­li­jar­do evrov, ob tem pa se moč­no po­ve­ču­je za­ni­ma­nje ru­skih tu­ri­stov za Slo­ve­ni­jo. Za­se­da­nje med­vla­dne ko­mi­si­je bo tu­di pri­lo­žnost za do­go­vor o kon­kre­tnih ak­tiv­no­stih za iz­bolj­ša­nje in ši­ri­tev do­se­da­nje­ga go­spo­dar­ske­ga so­de­lo­va­nja tu­di na no­va po­dro­čja, za­go­ta­vlja­jo na zu­na­njem mi­ni­str­stvu. Ob tem ve­lja po­u­da­ri­ti, da se ru­sko dr­žav­no že­le­zni­ško pod­je­tje za­ni­ma in s po­mo­čjo naj­ve­čjih slo­ven­skih grad­bin­cev pri­pra­vlja, da od­re­že za­je­ten kos oko­li mi­li­jar­do evrov vre­dne­ga in­fra­struk­tur­ne­ga pro­jek­ta dru­gi tir. Ne­u­ra­dno smo iz­ve­de­li, da sta La­vrov in Er­ja­vec ob ro­bu ura­dnih po­go­vo­rov na­če­la tu­di to te­mo.

Do­bri od­no­si Slo­ve­ni­je z Ru­si­jo pa na dru­gi stra­ni za­kri­va­jo dol­go­le­tno za­ne­mar­je­ne od­no­se z ZDA, kar po­sta­ja ve­dno bolj oči­tno. Er­ja­vec od le­ta 2012 sploh ni bil na ura­dnem ali de­lov­nem obi­sku v Sta­te De­par­te­men­tu pri ka­te­rem od ame­ri­ških zu­na­njih mi­ni­strov. Da pa ZDA ni­ma­jo Slo­ve­ni­je za ta­kšne­ga stra­te­ške­ga par­tner­ja kot na pri­mer Hr­va­ško, ka­že­jo tu­di za­ple­ti ob ime­no­va­nju no­ve ame­ri­ške ve­le­po­sla­ni­ce Kel­ly Ro­berts. Ho­te­lir­ka brez di­plo­mat­skih iz­ku­šenj, ki si jo je v Slo­ve­ni­ji za­že­le­la pr­va da­ma ZDA, se je sa­ma uma­kni­la iz igre, pre­den je ste­kel po­sto­pek ime­no­va­nja. Ne­ka­te­ri ko­men­ta­tor­ji v iz­bo­ru ve­le­po­sla­ni­ce vi­di­jo ame­ri­ško spo­ro­či­lo, da so ZDA obu­pa­le nad do­bri­mi po­li­tič­ni­mi od­no­si s Slo­ve­ni­jo. Po dru­gi stra­ni pa se oči­tno iz­bolj­šu­je­jo od­no­si med Za­gre­bom in Mo­skvo, saj k ru­ske­mu pred­se­dni­ku Vla­di­mir­ju Pu­ti­nu na­sle­dnji te­den po­tu­je hr­va­ška pred­se­dni­ca Ko­lin­da Gra­bar Ki­ta­ro­vić. Ne­u­ra­dno naj bi Hr­va­ška Ru­si­ji po­nu­di­la ro­ko spra­ve v za­me­no za manj­ši pri­tisk ru­skih dr­žav­nih bank pri re­še­va­nju Agro­kor­ja.

Mi­ni­str­stvo po­zi­va­mo, da ne­mu­do­ma spre­me­ni na­pač­no ra­zu­me­va­nje do­lo­čil za­ko­na o vi­so­kem šol­stvu in usta­vi nji­ho­vo na­pač­no iz­va­ja­nje, saj štu­den­tom pov­zro­ča­jo ve­li­ko ško­do, ko štu­den­ti ni­so več zdra­vstve­no za­va­ro­va­ni! opo­zar­ja pred­se­dnik Štu­dent­ske or­ga­ni­za­ci­je Slo­ve­ni­je Ale­ksan­dar Spre­mo. Oko­li dva ti­soč štu­den­tov je za­ra­di amand­ma­ja k za­ko­nu o vi­so­kem šol­stvu, ki ga je ko­a­li­ci­ja do­da­la tik pred spre­je­mom za­ko­na, osta­lo brez štu­dent­skih pra­vic, če­prav še ima­jo sta­tus štu­den­ta, opo­zar­ja­jo. A ne le štu­dent­ska or­ga­ni­za­ci­ja, na ne­spre­je­mlji­vo rav­na­nje mi­ni­str­stva za iz­o­bra­že­va­nje, zna­nost in šport ter vla­da­jo­če ko­a­li­ci­je opo­zar­ja­jo tu­di pred­stav­ni­ki sin­di­ka­tov, po­tem ko smo v sre­do ob­ja­vi­li čla­nek o te­ža­vah štu­den­tov.

Sin­di­ka­ti pro­ble­ma­ti­zi­ra­jo pred­vsem iz­ja­vo pri­stoj­ne­ga mi­ni­str- stva, da so pri raz­pra­vi o za­ko­nu so­de­lo­va­li vsi de­le­žni­ki. "Ta­ko po­ja­sni­lo slu­ži na­me­nu pre­la­ga­nja ozi­ro­ma ' ko­lek­ti­vi­za­ci­je' kriv­de. Dr­ži, da so ob pri­pra­vi za­ko­na po­te­ka­le šte­vil­ne raz­pra­ve in da so v de­lov­ni sku­pi­ni, po­leg dru­gih, so­de­lo­va­li tu­di pred­stav­ni­ki Svi­za. Dr­ži pa tu­di, da spor­ni člen, za­ra­di ka­te­re­ga je oko­li dva ti­soč štu­den­tov osta­lo brez zdra­vstve­ne­ga za­va­ro­va­nja in dru­gih pra­vic, ni bil del pre­dla­ga­ne­ga za­ko­na v ča­su jav­ne raz­pra­ve. Bil je do­dan ka­sne­je v obli­ki do­pol­ni­la, ki ga je pre­dla­ga­la in na­to tu­di spre­je­la ko­a­li­ci­ja, in si­cer že po za­ključ­ku jav­ne raz­pra­ve in brez po­sve­to­va­nja s čla­ni de­lov­ne sku­pi­ne, na ka­te­ro se mi­ni­str­stvo zdaj za­va­ja­jo­če skli­cu­je. Ja­sno je, da do­loč­be, kot je sto- pi­la v ve­lja­vo in se je zdaj iz­ka­za­la za skraj­no pro­ble­ma­tič­no, ne bi ni­ko­li pod­pr­li," raz­la­ga­jo v Svi­zu. Po­dob­no po­u­dar­ja­jo v Vi­so­ko­šol­skem sin­di­ka­tu Slo­ve­ni­je: "Vse­lej smo se do­sle­dno za­vze­ma­li za ši­ro­ko do­sto­pen vi­so­ko­šol­ski štu­dij. Vse­lej smo iz­ra­ža­li ne­so­glas­je s fi­nanč­nim iz­čr­pa­va­njem štu­den­tov, ki bi že­le­li v ča­su tra­ja­nja sta­tu­sa spre­me­ni­ti smer štu­di­ja, štu­den­tov, ki so spo­sob­ni vzpo­re­dno štu­di­ra­ti na več po­dro­čjih, in štu­den­tov, ki so že štu­di­ra­li in bi se že­le­li v spre­me­nje­nih raz­me­rah z no­vim štu­di­jem usme­ri­ti na dru­go ali so­ro­dno po­dro­čje. Ta­ke štu­den­te ome­ju­je že no­vi sis­tem, ki pra­vi­co do brez­plač­ne­ga štu­di­ja ome­ju­je s kre­di­tni­mi toč­ka­mi. Pov­sem ne­spre­je­mlji­vo pa je, da bi med štu­den­ti, ki sta­tus ima­jo, ne­ka­te­ri ime­li so­ci­al­ne pra­vi­ce, dru­gi pa ne." Vla­da naj od­go­vor­nost za "spor­ne in ško­dlji­ve re­ši­tve" pre­vza­me sa­ma, so še do­da­li.

Na mi­ni­str­stvu so še ve­dno pre­pri­ča­ni, da so o tem vpra­ša­nju z de­le­žni­ki raz­pra­vlja­li. Za­ni­ka­jo pa in­for­ma­ci­jo, da je brez za­va­ro­va­nja osta­lo dva ti­soč štu­den­tov: "954 štu­den­tov od sku­paj 2133 je, ki so že iz­ko­ri­sti­li mo­žna le­ta pra­vic in ugo­dno­sti, sta­rih manj kot 27 let, kar po­me­ni, da so po­ten­ci­al­no še lah­ko upra­vi­če­ni do zdra­vstve­ne­ga za­va­ro­va­nja. Ne gle­de na spre­mem­bo no­ve­le za­ko­na bi osta­lo brez zdra­vstve­ne­ga za­va­ro­va­nja 1179 štu­den­tov, ker so pre­se­gli sta­ro­stni prag. Od pre­o­sta­lih štu­den­tov pa jih le po­lo­vi­ca štu­di­ra re­dno." Ne gre za na­pa­ko, tem­več za iz­va­ja­nje ene­ga od ci­ljev vi­so­ko­šol­ske po­li­ti­ke, so za­klju­či­li.

Fo­to: Igor NAPAST

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.