Vsi ci­lja­jo na de­sne vo­liv­ce

Po ne­delj­skih av­strij­skih par­la­men­tar­nih vo­li­tvah se zdi naj­ver­je­tnej­ša ko­a­li­ci­ja med Ljud­sko stran­ko Se­ba­sti­a­na Kur­za in svo­bo­dnja­ki

Vecer - - PO SVETU - Ve­li­ki stran­ki sta se skr­či­li Evro­pa se je sla­bo pri­pra­vi­la Av­stri­ja so­se­dov ne za­ni­ma

Dr. Chri­sti­an Fleck je so­ci­o­log z In­šti­tu­ta za so­ci­o­lo­gi­jo Uni­ver­ze Franc-Jo­že­fa v Grad­cu. V le­tih 2005 do 2009 je bil pred­se­dnik av­strij­ske­ga Dru­štva za so­ci­o­lo­gi­jo. V ti­sti čas, ko so v Av­stri­ji so­di­li an­gle­ške­mu za­ni­ko­val­cu ho­lo­ka­vsta Da­vi­du Ir­vin­gu, se­ga ve­čje med­na­ro­dno za­ni­ma­nje zanj. Fleck­ov ar­gu­ment, ki so ga pov­ze­li sve­tov­ni me­di­ji, je bil, da Ir­vin­gu za­ra­di šir­je­nja la­žnih in na­pač­nih pred­stav o ho­lo­ka­vstu ne bi sme­li so­di­ti, saj da je to ne­so­raz­mer­no z dej­stvom, da mno­gi na­ci­stič­ni voj­ni zlo­čin­ci v Av­stri­ji še zme­raj mir­no ži­vi­jo in jih nih­če ne pre­ga­nja. S član­ki in raz­i­ska­va­mi so­de­lu­je v šte­vil­nih znan­stve­nih in stro­kov­nih pu­bli­ka­ci­jah, ob­ča­sno ko­men­ti­ra ak­tu­al­no po­li­tič­no do­ga­ja­nje za edi­ni le­vo­li­be­ral­ni dnev­nik v Av­stri­ji, du­naj­ski Der Stan­dard. Z njim smo go­vo­ri­li o ne­delj­skih pred­ča­snih par­la­men­tar­nih vo­li­tvah v Av­stri­ji. Lan­ski pred­se­dni­ški pro­ti­kan­di­dat zma­go­val­ca Ale­xan­dra van der Bell­na, svo­bo­dnjak (FPÖ) Nor­bert Ho­fer, je te­daj več­krat na­mi­gnil, da bi Av­stri­ja lah­ko za­pu­sti­la Evrop­sko uni­jo (EU). Imam vtis, da se je v tej pred­vo­lil­ni kam­pa­nji to spre­me­ni­lo. "Res je. Ko je kan­di­di­ral Ho­fer, se je do­ga­ja­lo gla­so­va­nje o bre­xi­tu. Za­to je v pred­vo­lil­nih na­sto­pih te­sti­ral raz­po­lo­že­nje, ali bi bi­li tu­di av­strij­ski vo­liv­ci za ta­kšno op­ci­jo. Hi­tro pa so v FPÖ spo­zna­li, da na to stru­no ne bo­do do­bi­li ve­či­ne. Te­ga ni­so več na­če­nja­li, če­prav jim po­li­tič­ni na­spro­tni­ki to še zme­raj vr­že­jo pod nos. Se­ve­da FPÖ do EU ni pri­ja­telj­sko raz­po­lo­že­na, ven­dar

Dr. Chri­sti­an Fleck: "S FPÖ v vla­di ne bo pri­je­tno, a se tu­di ne bo zgo­di­lo nič ta­ke­ga, če­sar bi se mo­ra­la Evro­pa ba­ti." iz­sto­pa Av­stri­je ne bo re­sno pre­dla­ga­la."

Se Av­strij­ci to­rej za­ve­da­jo, da so z ve­li­ko ši­ri­tvi­jo EU le­ta 2004 go­spo­dar­sko pri­do­bi­li naj­več?

"Te­daj se je av­strij­ska po­li­ti­ka si­cer naj­bolj za­vze­ma­la za dol­ga, ce­lo de­se­tle­tna pre­ho­dna ob­do­bja, pred­vsem na tr­gu de­lov­ne si­le. Za na­zaj je vi­de­ti, da je bi­la to še kar ra­zu­mna od­lo­či­tev. Kaj­ti dr­ža­ve, ge­o­graf­sko pre­cej proč, de­ni­mo Ve­li­ka Bri­ta­ni­ja in Ir­ska, so me­je za de­lav­ce iz no­vih čla­nic od­pr­le. Ne­na­do­ma je ve­li­ko polj­skih de­lav­cev pri­šlo na Otok, bre­xit pa je ena od po­sle­dic te ve­li­ko­du­šne od­lo­či­tve. Av­stri­jo so za­ra­di pre­ho­dnih ob­do­bij moč­no kri­ti­zi­ra­li. A kon­ku­ren­ca na tr­gu de­lov­ne si­le je za­vo­ljo raz­lik v mez­dnem sis­te­mu na dla­ni. Pred­vsem na Du­na­ju, del­no v Grad­cu, še ima­mo ne­kaj ne­lo­jal­ne kon­ku­ren­ce po­slov­ne­žev iz Slo­va­ške ali Slo­ve­ni­je, ki po­nu­ja­jo sto­ri­tve po dum­pin­ških ce­nah. Ven­dar Av­stri­ja ne bi sme­la ime­ti te­žav, to bi lah­ko zdr­ža­la." To­li­ko bolj mor­da, ker za ka­pi­tal, tu­di av­strij­ski, v obra­tno smer ni bi­lo ni­ko­li no­be­nih ome­ji­tev?

"V pred­vo­lil­ni kam­pa­nji se­ve­da te­ga na­še stran­ke ne po­u­dar­ja­jo. So pa Av­strij­ci in Nem­ci pro­fi­ti­ra­li, ko so lah­ko brez da­ja­tev tja za­če­li iz­va­ža­ti, in­ve­sti­ra­ti, pro­da­ja­ti. Na­ši vo­liv­ci mo­re­bi­ti ni­ti ni­so do­volj bi­stri ali iz­o­bra­že­ni, da bi te go­spo­dar­ske pred­no­sti sploh do­je­li. A v tej pred­vo­lil­ni kam­pa­nji tu­ji ali na­po­te­ni de­lav­ci ni­so med ve­čji­mi te­ma­mi."

Sta so­ci­al­de­mo­krat­ska stran­ka SPÖ in Ljud­ska stran­ka ÖVP kot sre­din­ski po­li­tič­ni si­li to­krat po­ka­za­li več za­ni­ma­nja za de­sni­čar­ske vo­liv­ce? Nju­na vla­da­jo­ča ko­a­li­ci­ja je na­mreč v za­dnjih me­se­cih spre­je­la za­ko­ne, ka­te­rih na­ra­vo naj­bo­lje ilu­stri­ra pre­po­ved no­še­nja bur­ke v jav­no­sti.

"Te­ža­ve obeh nek­da­njih ve­li­kih strank, ki sta se v za­dnjih dvaj­se­tih le­tih skr­či­li, so ra­zno­ro­dne na­ra­ve. Za­te­ga­delj se je FPÖ re­la­tiv­no okre­pi­la. Na­en­krat ima­mo tri iz­bi­re: na­da­lje­va­nje ve­li­ke ko­a­li­ci­je ali pa da ena ali dru­ga stran­ka ko­a­li­ra s FPÖ. SPÖ je že le­ta 1986 iz­ja­vi­la, da s FPÖ ne bo šla v vla­do. S tem je kon­ku­rent­ki ÖVP da­la stra­te­ško bolj­ši po­lo­žaj. Vse­e­no lah­ko upo­šte­va­mo, da je še v 80. le­tih SPÖ vsaj na Ko­ro­škem pod­pi­ra­la de­žel­ne­ga gla­var­ja Jör­ga Ha­i­der­ja. Od nje­ga je da­na­šnji šef FPÖ He­inz-Chri­sti­an Stra­che ve­li­ko manj na­špi­čen, ra­di­ka­len, ker se je vmes če­sa le na­u­čil. Vse­e­no še po­sku­ša zbra­ti gla­so­ve z de­sne­ga ob­ro­bja. Za­to pa je tu bolj za­ni­mi­va ÖVP, ki sku­ša FPÖ prav s te­ga de­sni­čar­ske­ga ob­ro­bja pre­vze­ti gla­so­ve, ko go­vo­ri o pri­se­lje­va­nju, od­te­ka­nju de­nar­ja, o sme­šnem zmanj­še­va­nju otro­ških do­klad za tu­je de­lav­ce. ÖVP naj bi bi­la kr­ščan­ska in so­ci­al­na stran­ka, am­pak v nje­nih te­mah je te­ga ma­lo. Tu prak­tič­no med ÖVP in FPÖ ni raz­li­ke, pri če­mer je Se­ba­sti­an Kurz do­volj pre­vi­den, da o tem ne po­ve kaj do­sti. V šte­vil­nih te­le­vi­zij­skih de­ba­tah se pre­pro­sto stri­nja s Stra­che­jem." Ko so le­ta 2000 svo­bo­dnja­ki pod Ha­i­der­jem pr­vič po­sta­li del av­strij­ske vla­de, je Bru­selj zo­per Du­naj uve­del sank­ci­je. Da­nes se zdi, da bi FPÖ lah­ko v vla­do pri­šla brez te­žav. Kaj se je spre­me­ni­lo?

"Že te­daj so se sank­ci­je hi­tro po­ka­za­le za sme­šne. Kaj­ti le ne­kaj me­se­cev ka­sne­je je v Ita­li­ji pre­mi­er po­stal Sil­vio Ber­lu­sco­ni in se ni več zgo­di­lo nič. Lah­ko sa­mo ob­ža­lu­je­va, ka­ko sla­bo se je Evro­pa pri­pra­vi­la. Kaj­ti te sank­ci­je bi mo­gle po­me­ni­ti za­če­tek ne­ke evrop­ske no­tra­nje po­li­ti­ke, kar bi po­me­ni­lo, da na­ci­o­nal­ne dr­ža­ve v no­tra­nji po­li­ti­ki ni­so več pov­sem av­to­no­mne in mo­ra­jo upo­šte­va­ti kri­ti­ke od zu­naj. Te­ga Bru­selj ni ni­ko­li več po­no­vil, če­prav ima­mo prav zdaj v EU po­ne­kod na obla­sti de­sni­čar­ske, ne­de­mo­kra­tič­ne po­li­ti­ke."

Lah­ko bi go­vo­ri­la o Vik­tor­ju Or­ba­nu na Ma­džar­skem ali o polj­ski vla­di. To­da tu­di v sta­ri Evro­pi vse več mo­či do­bi­va­jo ek­s­tre­mi­sti, Ma­ri­ne Le Pen, Ge­ert Wil­ders, ne na­za­dnje Al­ter­na­ti­va za Nem­či­jo. Za­kaj me­ni­te, da gre Evro­pa v to smer?

"Pr­vi ra­zlog je, da sta sta­ra po­li­tič­na ta­bo­ra ne­ko­li­ko oma­ga­la. Kr­ščan­ska de­mo­kra­ci­ja in so­ci­al­de­mo­kra­ci­ja za­vo­ljo zgo­do­vin­skih ra­zlo­gov ni­sta pri­te­gni­li no­vih gru­pa­cij. Dru­gi pa je manj­ši go­spo­dar­ski na­pre­dek v teh bo­ga­tej­ših dr­ža­vah, ka­kor so ga lju­dje pri­ča­ko­va­li. Vz­ro­ke za to jim po­nu­di­jo po­pu­li­sti in de­sni ek­s­tre­mi­sti, ko s pr­stom po­ka­že­jo na tuj­ce, pod­kre­pi­jo pa to, ko re­če­jo, te­ro­ri­sti so is­ti lju­dje kot be­gun­ci."

Te­pe­ta se dva kon­cep­ta: eden gle­da v fe­de­ra­li­zem, dru­gi bi se za­ba­ri­ka­di­ral za me­je na­ci­o­nal­ne dr­ža­ve. Ka­kšno pri­ho­dnost pre­ro­ku­je­te EU?

"Ve­li­ko bo od­vi­sno od te­ga, ka­ko se bo­do do EU ob­na­ša­le ZDA. Pred­se­dnik Do­nald Trump bi se lah­ko uma­knil v izo­la­ci­o­ni­zem. Ni ja­sno, kaj bo sto­ril ru­ski pred­se­dnik Vla­di­mir Pu­tin. Tur­či­jo vo­di ne­všeč­ni Re­cep Tayyip Er­do­gan, jug EU oble­ga­jo afri­ški mi­gran­ti, vse pro­dor­nej­ša je Ki­taj­ska. Če gle­da­va nav­zno­ter, bo ta hip tež­ko pri­šlo do moč­nej­še evrop­ske in­te­gra­ci­je, saj stri­nja­nja o go­spo­dar­sko-po­li­tič­nih vpra­ša­njih ni. Ni ver­je­tno, da bi pri­ho­dnja nem­ška vla­da vo­di­la dru­gač­no po­li­ti­ko. Vse dru­ge bo še na­prej si­li­la k var­če­va­nju, če­prav se je to v Gr­či­ji po­ka­za­lo za ka­ta­stro­fal­no. Za­to fran­co­ski pred­se­dnik Em­ma­nu­el Ma­cron z al­ter­na­tiv­nim na­čr­tom ne bo uspel. Ne ve­mo, ka­kšno smer ka­ni­jo ubra­ti Polj­ska pa Špa­ni­ja s Ka­ta­lo­ni­jo, Ita­li­ja, če gle­da­va le ve­čje čla­ni­ce." Kaj pa Av­stri­ja?

"No, Av­stri­ja ne spa­da med ve­čje čla­ni­ce ..."

Ima pa pre­cej­šen re­gi­o­nal­ni po­men, sploh na Bal­ka­nu ... "Mor­da, ven­dar opa­žam, da Av­stri­ja pri sti­kih s so­se­dnji­mi dr­ža­va­mi ni pre­več brih­tna. Naj­prej, Av­strij­ci sploh ne ra­zu­me­jo je­zi­kov so­se­dov. Po dru­gi stra­ni so­se­dov Av­stri­ja ni­ti ne za­ni­ma. Če že gre­do štu­di­rat v tu­ji­no, se ji izo- Pred­vo­lil­ni slo­gan To­krat Kurz je ver­je­tno pov­sem na me­stu. In Av­stri­ja bo šla z vla­do, v ka­te­ri bo­do naj­ver­je­tne­je tu­di svo­bo­dnja­ki, še bolj v de­sno.

gne­jo in gre­do v an­gle­ško go­vo­re­če de­že­le. S so­se­di ne pre­mo­re­mo do­volj so­de­lo­va­nja. Če vza­me­va zgolj na­šo uni­ver­zo: ni­ko­li ni­smo zna­li stka­ti te­snih od­no­sov z ma­ri­bor­sko uni­ver­zo, kaj še­le z lju­bljan­sko. Ker so­de­lo­va­nja s so­se­di ni, se tu­di v EU sku­paj ne zna­mo moč­no za­si­dra­ti, če­prav bi to bi­la si­jaj­na za­de­va."

Ka­kšno vlo­go pa ima is­lam v vo­lil­ni kam­pa­nji?

"Kar ve­li­ko! Je z na­sko­kom naj­bolj ob­de­lo­va­na te­ma, pri če­mer pro­blem ni­ka­kor ni ta­ko pe­reč. So ga pa na­še stran­ke na­pih­ni­le, kar jim je uspe­lo z ab­sur­dom, da ima­mo pri nas de­vet zve­znih de­žel in se za­to do­ga­ja so­ci­al­ni tu­ri­zem. Pa če ima­te dru­ži­no z osmi­mi otro­ki, bo­ste se­ve­da pre­je­li več pod­por, kot če ste sa­mi, kaj­ne? Strah pred te­ro­riz­mom je že sta­ti­stič­no ne­u­te­me­ljen. Prej bo­ste do­ži­ve­li pro­me­tno ne­sre­čo, ka­kor da vas na ploč­ni­ku zbi­je te­ro­rist. To­da v kam­pa­nji se ta strah spod­bu­ja in na­pi­hu­je. Av­strij­ska po­li­ti­ka do do­lo­če­nih pri­se­ljen­skih sku­pin v re­sni­ci ni bi­la pa­me­tna. Če­čen­ski sku­pno­sti je bi­la da­na tu­kaj vsa svo­bo­da, nje­ni pri­pa­dni­ki pa ho­di­jo v do­mo­vi­no. Ne na do­pust. Tam se de­jav­no vklju­ču­je­jo v dr­ža­vljan­sko voj­no. Na­to se vr­ne­jo. Se­ve­da mo­ra­mo spre­je­ti be­gun­ce, to­da ne mo­re­mo po­sta­ti pri­be­ža­li­šče za ka­kr­šne­ko­li bor­ce v tu­ji­ni za ka­te­ro­ko­li stvar."

Kdo bo to­rej kan­cler po 15. ok­to­bru? "Kot ka­že, bo kan­cler po­stal Se­ba­sti­an Kurz, pod­kan­cler pa Nor­bert Ho­fer. He­inz- Chri­sti­an Stra­che bo mor­da pred­se­dnik par­la­men­ta, ne bo pa v vla­di." Se mo­ra Evro­pa ta­kšne­ga raz­ple­ta ba­ti?

"Ne! To bo vla­da, ki bo pod naj­moč­nej­šim vpli­vom ÖVP. FPÖ z vo­de­njem obla­sti ni­ma iz­ku­šenj in bo v vla­di bolj pri­ve­sek. Vla­da ne bo pre­več sta­bil­na, saj jo bo FPÖ iz­si­lje­va­la z zah­te­va­mi po po­lo­ža­jih, po za­služ­ku, a jim Kur­ze­va ÖVP ne bo šla na ro­ko. Ta­ko bo FPÖ na vseh na­sle­dnjih vo­li­tvah gla­so­ve le še iz­gu­blja­la. Pod pri­ti­skom bo zme­raj sta­la na pra­gu iz­ho­da iz vla­de. S FPÖ v vla­di ne bo pri­je­tno, a se tu­di ne bo zgo­di­lo nič ta­ke­ga, če­sar bi se mo­ra­la Evro­pa ba­ti."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.