Stre­ha ne­var­na mi­mo­i­do­čim

Ve­ter od­kril del stre­he na zgo­do­vin­skem stol­pu sre­di me­sta. Žu­pni­ja brez po­mo­či nuj­ne ce­lo­vi­te ob­no­ve stre­he ne bo zmo­gla

Vecer - - PODRAVJE - Ne­u­spe­šni na raz­pi­su Mor­da ce­nej­ša re­ši­tev

Moč­nej­ši ve­ter j e pred ne­kaj dne­vi na kar dveh kon­cih od­kril do­tra­ja­no stre­ho ptuj­ske­ga me­stne­ga stol­pa. Po­pu­sti­li naj bi zar­ja­ve­li spo­ji na plo­če­vi­ni, ko­si stre­he pa so v sre­di­šču sta­re­ga me­stne­ga je­dra ob­vi­se­li 40 me­trov nad tle­mi. Kot po­ja­snju­je pa­ter An­drej Fe­guš iz Na­džu­pni­je Ptuj - sve­ti Ju­rij, ki je la­stnik stol­pa, so ukre­pa­li ne­mu­do­ma, ko so opa­zi­li lu­knje v kri­ti­ni, na do­ga­ja­nje pa so jih opo­zo­ri­li tu­di me­šča­ni. Ob­mo­čje okrog stol­pa so za­pr­li za pe­šce. Uspe­lo pa jim je tu­di že pri­do­bi­ti dvi­ga­lo, za­to da­nes za­če­nja­jo naj­nuj­nej­ša po­pra­vi­la, da ko­si plo­če­vi­ne ne bo­do več ogro­ža­li lju­di. A to je le za­ča­sna re­ši­tev. Na žu­pni­ji se nuj­no­sti ob­no­ve stre­he, sta­re oko­li 100 let, za­ve­da­jo že dlje. Pa tu­di te­ga, po­u­dar­ja Fe­guš, da so la- Na ptuj­ski ob­či­ni po­leg za­go­to­vi­tve var­no­sti za mi­mo­i­do­če in mo­žno­sti pri­do­bi­va­nja evrop­skih sred­stev, pri če­mer bo še ve­dno po­tre­ben ve­lik vlo­žek ob­či­ne ali za­seb­ne­ga in­ve­sti­tor­ja, pri pro­ble­ma­ti­ki me­stne­ga stol­pa opo­zar­ja­jo še na eno pe­re­čo te­ža­vo. Na vo­z­ni­ke, ki av­to­mo­bi­le par­ki­ra­jo v bli­ži­ni stol­pa. "Ver­je­tno se nih­če od njih ne za­ve­da, da par­ki­ra v pr­vem slo­ven­skem mu­ze­ju na pro­stem - Po­vo­dno­vem mu­ze­ju." Iz­pu­šni pli­ni uni­ču­je­jo rim­ske spo­me­ni­ke, ki jih je le­ta 1830 ku­rat Si­mon Po­vo­den dal vgra­di­ti v zi­do­ve stol­pa. Av­to­mo­bi­li pa tu­ri­stom tu­di one­mo­go­ča­jo ogled mu­ze­ja.

Vče­raj so na Ptu­ju pred­sta­vi­li slo­ven­sko-ja­pon­ski pro­jekt Pre­ma­kni po­ra­bo, ki bo pre­bi­val­cem na ob­mo­čju de­se­tih šta­jer­skih ob­čin omo­go­čil, da bo­do pre­šli na ak­tiv­no upra­vlja­nje po­ra­be ele­k­trič­ne ener­gi­je. Po­sta­li bo­do ak­tiv­ni od­je­mal­ci, saj bo­do lah­ko ime­li la­sten nad­zor nad po­ra­bo in za­to mo­žnost za pri­hran­ke. Re­zul­ta­ti bo­do upo­rab­ni tu­di na na­ci­o­nal­ni rav­ni.

V pro­jekt sta vklju­če­na Eles kot sis­tem­ski ope­ra­ter slo­ven­ske- stni­ki stol­pa in so za­to zanj dol­žni skr­be­ti. A sa­mi bi lah­ko za­go­to­vi­li le pri­bli­žno po­lo­vi­co od če­trt mi­li­jo­na evrov, ko­li­kor bi po pre­d­ra­ču­nih sta­la ob­no­va. Ker gre ven­dar­le za po­memb­no stav­bo ptuj­ske­ga sta­re­ga me­stne­ga je­dra, ki je spo­me­ni­ško za­šči­te­na, so se v upa­nju, da bo­do do­bi­li vsaj del po­treb­ne­ga de­nar­ja, v za­čet­ku le­ta pri­ja­vi­li na raz­pis mi­ni­str­stva za kul­tu­ro. Na raz­pi­su ni­so bi­li uspe­šni, med dru­gim tu­di za­ra­di njim ne­ra­zu­mlji­ve stro­kov­ne oce­ne ko­mi­si­je, ki je stol­pu pri kri­te­ri­ju ogro­že­no­sti spo­me­ni­ka na­me­ni­la le tri toč­ke od pe­tih mo­go­čih.

Na mi­ni­str­stvu po­ja­snju­je­jo, da so bi­li s "pe­ti­mi toč­ka­mi ogro­že­no­sti oce­nje­ni le kul­tur­ni spo­me­ni­ki, ki jim za­ra­di po­škodb in ne­var­no­sti uni­če­nja gro­zi po­ru­ši­tev in s tem iz­gu­ba spo­me­ni­ških/va­ro­va­nih la­stno­sti". Do­da­ja­jo še, da (so)fi­nan­ci­ra­jo tu­di in­ter­ven­tne ukre­pe, a le ta­krat, ko so ne­o­gib­no nuj­ni za za­šči­to kul­tur­ne de­di­šči­ne, ki ji gro­zi ga pre­no­sne­ga omrež­ja in ja­pon­ska agen­ci­ja za na­pre­dne ener­get­ske in in­du­strij­ske teh­no­lo­gi­je NEDO. Za uva­ja­nje naj­no­vej­ših teh­no­lo­ških re­ši­tev bo­sta po­skr­be­la ja­pon­sko pod­je­tje Hi­ta­chi in slo­ven­sko pod­je­tje Sol­ve­ra Lynx. Vklju­či­li so še dru­ga slo­ven­ska pod­je­tja, po­nu­dni­ke teh­no­lo­ških re­ši­tev in raz­i­sko­val­ne or­ga­ni­za­ci­je, de­ni­mo Ele­k­tro­in­šti­tut Mi­la­na Vid­mar­ja. Par­tner pri iz­va­ja­nju pro­jek­ta je Ele­k­tro Ma­ri­bor kot sis­tem­ski ope­ra­ter di­s­tri­bu­cij­ske­ga ne­var­nost uni­če­nja ali po­ru­ši­tve. Ob tem pa ogro­že­nost tu­di ne sme bi­ti po­sle­di­ca za­ne­mar­ja­nja vzdr­že­va­nja la­stni­ka. A za­ra­di dra­stič­ne­ga zni­ža­nja pro­ra­čun­skih sred­stev za kul­tur­no de­di­šči­no le­tos na mi­ni­str­stvu v ta na­men raz­po­la­ga­jo le s 50 ti­soč evri.

V žu­pni­ji so se v pre­te­klo­sti o mo­žno­stih so­de­lo­va­nja pri ob­no­vi stre­he do­go­var­ja­li s ptuj­sko ob­či­no, ki je že­le­la v stol­pu ure­di­ti raz­gle­dno toč­ko, a naj bi, kot pra­vi Fe­guš, po­go­vo­ri o tem ka­sne­je za­sta­li. Na ob­či­ni po­ja­snju­je­jo, da se za­ve­da­jo, da gre za eno naj­po­memb­nej­ših stavb me­sta z ogro­mno sim­bo­li­ke me­stne ve­lja­ve in mo­či. Pred le­tom in pol so iz­ve­dli na­te­čaj za idej­no re­ši­tev ume­šča­nja stol­pa v kul­tur­no­zgo­do­vin­sko po­nud­bo Ptu­ja, na ka­te­rem so se po­ka­za­le tri za­ni­mi­ve re­ši­tve, ki so v stolp ume­sti­le raz­gle­dno toč­ko, ver­ti­kal­no ga­le­ri­jo, go­stin­ski lo­kal in še kaj.

A bi ta­ka in­ve­sti­ci­ja v me­stni stolp po oce­nah za­go­to­vo sta­la oko­li mi­li­jon evrov. Kot še po­ja­snju­je­jo, so

omrež­ja, v lo­kal­nem oko­lju pa so­de­lu­je­ta teh­no­lo­ško pod­je­tje Te­ces in LEA - Lo­kal­na ener­get­ska agen­tu­ra spo­dnje­ga Po­drav­ja.

Po­drob­no­sti so vče­raj pred­sta­vi­li di­rek­tor druž­be Eles Ale­ksan­der Mer­var, pred­se­dnik upra­ve Elek­tra Ma­ri­bor Bo­ris So­vič, di­rek­to­ri­ca Agen­ci­je za ener­gi­jo Du­ška Go­di­na, vod­ja pro­jek­ta Gre­gor Oma­hen in dr. Ja­nez Pe­tek, di­rek­tor LEA spo­dnje Po­drav­je in am­ba­sa­dor pro­jek­ta De­jan Za­vec. No­vost bo pre­bi­val­cem, dru­štvom, klu­bom in ne­pro­fi­tnim or­ga­ni­za­ci­jam omo­go­či­la, da do­bi­jo de­nar­na na­do­me­sti­la. Šte­vi­lo mest za so­de­lu­jo­če v pro­jek­tu je ome­je­no, iz­va­ja­li pa ga bo­do od de­cem­bra le­tos do kon­ca no­vem­bra 2018.

Kot je po­ve­dal vod­ja pro­jek­ta Oma­hen, je pro­jekt odlič­na pri­lo­žnost tu­di za in­du­stri­jo, ki lah­ko pri­po­mo­re k op­ti­mal­nej­še­mu de­lo­va­nju omrež­ja. Z ukre­pi pri­la­ga­ja­nja od­je­ma na­mreč lah­ko zmanj­ša­jo po­ra­bo ener­gi­je v ča­su, ko je ta naj­ve­čja, in s tem ome­ji­jo po­tre­be po no­vih vla­ga­njih. Mo­žnost so­de­lo­va­nja ima­jo de­ni­mo vsa go­spo­dinj­stva in ma­li po­slov­ni od­je­mal­ci, ki so pri­klo­plje­ni na raz­de­lil­no trans­for­ma­cij­sko po­sta­jo Breg in so že v sis­te­mu na­pre­dne­ga mer­je­nja. (dlž) bi­li z žu­pni­jo do­go­vor­je­ni, da bo pri­sto­pi­la k ob­no­vi stre­he, če ji po­ma­ga­jo naj­ti kup­ca za nje­no ze­mlji­šče na Ma­ro­fu. To je ob­či­ni uspe­lo in ka­sne­je so ji po­ma­ga­li še pri pri­ja­vi na ome­nje­ni raz­pis mi­ni­str­stva. Sred­stev, ki so me­stnim ob­či­nam na vo­ljo za ob­no­vo de­gra­di­ra­nih me­stnih sre­dišč zno­traj me­ha­niz­ma ce­lo­stnih te­ri­to­ri­al­nih na­ložb, pa žal ne mo­re­jo upo­ra­bi­ti, saj ni­so la­stnik stol­pa. Me­sto ga je na­mreč pre­da­lo v last na­džu­pni­ji v dru­gi po­lo­vi­ci 90. let prej­šnje­ga sto­le­tja. Na stre­hi ptuj­ske­ga me­stne­ga stol­pa iz bar­va­ne plo­če­vi­ne so po­pu­sti­li spo­ji. Edi­na mo­žnost za pri­do­bi­tev evrop­skih sred­stev bi ta­ko bi­la, da bi skle­ni­li dol­go­roč­no po­god­bo o na­je­mu. Pri pre­no­vi stre­he ptuj­ske­ga stol­pa gre ve­čji del vi­so­kih stro­škov ob­no­ve prav­za­prav na ra­čun grad­be­ne­ga od­ra, ki ga je tre­ba po­sta­vi­ti do vr­ha stol­pa. Na ob­či­ni pa naj bi ne­dav­no na­šli pod­je­tni­ka, ki bi mor­da lah­ko po­nu­dil ce­nej­šo mo­žnost za ob­no­vo stre­he. Stre­ho naj bi na­mreč od­re­zal, na tleh ob­no­vil in jo na­to z dvi­ga­lom po­nov­no na­me­stil. To mo­žnost naj bi žu­pni­ji v krat­kem na sku­pnem se­stan­ku pred­sta­vi­li.

Mi­ni­str­stvo za kul­tu­ro naj bi si­cer na­sle­dnji spo­me­ni­ško­var­stve­ni raz­pis za le­ti 2019 in 2020 ob­ja­vi­lo pred­vi­do­ma ko­nec pri­ho­dnje­ga le­ta. Pred­se­dnik Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je Bo­rut Pa­hor je vče­raj po­de­lil pri­zna­nje Ja­bol­ko nav­di­ha or­mo­škim upo­ko­jen­cem Fran­cu Per­gar­ju, Na­di Her­ga, Da­rin­ki Ra­ko­vec in Stan­ki Pre­muš.

Pre­je­li so ga za po­gu­mno in po­žr­tvo­val­no rav­na­nje, s ka­te­rim so ju­ni­ja le­tos re­ši­li ži­vlje­nje Lu­do­vi­ki Kvas. Sku­paj z Dru­štvom upo­ko­jen­cev Or­mož so na­mreč le­to­va­li na Du­gem oto­ku na Hr­va­škem. Si­cer do­bri pla­val­ki so ne­kaj me­trov od oba­le po­je­nja­le mo­či in nje­no sti­sko je z oba­le na sre­čo opa­zil Franc Per­gar, brez okle­va­nja sko­čil v vo­do in jo var­no vo­dil do oba­le. Tam so ji ne­se­bič­no in učin­ko­vi­to po­ma­ga­le tu­di upo­ko­je­ni me­di­cin­ski se­stri Na­da Her­ga in Da­rin­ka Ra­ko­vec ter Stan­ka Pre­muš. (dlž) Po­kra­jin­ski mu­zej Ptuj - Or­mož or­ga­ni­zi­ra te­čaj za vo­dni­ke po mu­zej­skih zbir­kah. K so­de­lo­va­nju va­bi vse, ki jih to de­lo za­ni­ma. Po­go­ji za pri­do­bi­tev li­cen­ce za vo­de­nje po zbir­kah Po­kra­jin­ske­ga mu­ze­ja Ptuj - Or­mož so ude­lež­ba na iz­o­bra­že­va­nju, ki bo or­ga­ni­zi­ra­no v mu­ze­ju, in opra­vlje­ni iz­pi­ti.

Pr­vo sre­ča­nje, na ka­te­rem bo­do pri­ja­vlje­ni se­zna­nje­ni s po­drob­nost­mi te­ča­ja, bo v to­rek, 17. ok­to­bra, ob 9. uri v pe­da­go­ški so­bi na Ptuj­skem gra­du. (ps)

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Pri­lo­žno­sti za var­če­va­nje z ele­k­tri­ko je vse več ta­ko za go­spo­dinj­stva kot pod­je­tja.

Fo­to: Igor NAPAST

Ptuj­ski mu­zej va­bi bo­do­če vo­dni­ke po svo­jih zbir­kah.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.