Bert za Ca­vaz­zo

Dru­štvo slo­ven­skih re­ži­ser­jev je na­gra­do za ži­vljenj­sko de­lo na­me­ni­lo ene­mu naj­bolj pre­po­znav­nih slo­ven­skih gle­da­li­ških in film­skih igral­cev

Vecer - - KULTURA -

Ko­maj pred ne­kaj te­dni je Bo­ris Ca­vaz­za pre­jel na­gra­do - na fe­sti­va­lu v Pi­ra­nu so ga oven­ča­li za igral­ski pri­spe­vek k slo­ven­ske­mu fil­mu. To je po­spre­mil z be­se­da­mi, da na­grad ne po­tre­bu­je, da bi raj­ši ka­kšno vlo­go v fil­mu. "In prav ima - film ga po­tre­bu­je in ho­če, ve­dno ga je in ve­dno ga bo, te­ga ne mo­re­ta na­do­me­sti­ti no­be­na na­gra­da in no­be­na ute­me­lji­tev. Se­ve­da se lah­ko tru­di­mo in na­kla­da­mo o ne­ver­je­tni sen­zi­bil­no­sti, s ka­te­ro ble­sti na pla­tnu, pa nas bo ta­koj usta­vil, ves na­brit in obe­še­nja­ški, z za­ba­vlja­škim iz­ra­zo­slov­jem, pol­nim ko­sma­tih iz­ra­zov, ki pa se ne­zmo­tlji­vo vsa­kič iz­te­če v in­te­li­gen­tno, člo­ve­ško raz­pra­vo: bo­di­si ka­dar go­vo­ri o svo­jih ko­le­gih bo­di­si ka­dar go­vo­ri o svo­jih fil­mih, ali pa o spo­mi­nih, ko se je kot ko­ščen mla-

Hde­nič po­ti­kal po roj­stnem Mi­la­nu in v bo­ksar­skem rin­gu ho­tel po­sta­ti mo­ški, pa na­to za­šel na lad­jo in po­stal mor­nar. In ker mu nor­ci, bor­de­li in skraj­no­sti ni­ko­li ni­so bi­li tu­ji, je šel na AGRFT, se tam po­ču­til kot do­ma in po­stal igra­lec, na­to pa več kot vse to, po­stal je »THE Mo­ški« za vso Slo­ve­ni­jo in šir­še, naš film­ski rva­ški glas­be­nik in gle­da­lišč­nik Dar­ko Run­dek le­tos pra­znu­je 20-le­tni­co sa­mo­stoj­ne ka­ri­e­re in hkra­ti 20 let od iz­i­da svo­je­ga al­bu­ma Apo­ka­lip­so. Ob tem se je od­pra­vil na tur­ne­jo, v sklo­pu ka­te­re bo obi­skal 20 pri­zo­rišč v nek­da­nji sku­pni dr­ža­vi. Si­no­či se je s svo­jim av­di­o­vi­zu­al­nim do­god­kom Apo­ca­lyp­so Now usta­vil v Cen­tru ur­ba­ne kul­tu­re Ki­no Ši­ška.

Run­dek, eden naj­bolj ce­nje­nih rock av­tor­jev v re­gi­ji, je v Ši­ški za­o­kro­žen glas­be­no-scen­ski pro­jekt Apo­ca­lyp­so Now pred­sta­vil s sed­me­ri­co iz­bra­nih glas­be­ni­kov, med ka­te­ri­mi so čla­ni TBF, Chui in Run­de­ko­ve­ga Car­go Tria. Av­di­o­vi­zu­al­ni do­go­dek "pred­sta­vi vso in­ti­mnost, le­po­to in raz­koš­je Run­de­ko­ve­ga ustvar­ja­nja". Na­stop je bil pod­kre­pljen z iz­vir­ni­mi pro­jek­ci­ja­mi in sve­tlob­ni­mi učin­ki. Po­leg ome­nje­ne­ga pro­jek­ta je Run­dek ob 20-le­tni­ci al­bu­ma Apo­ka­lip­so pri­pra­vil po­seb­no dvoj­no iz­da­jo s še ni­ko­li ob­ja­vlje­ni­mi po­snet­ki Ha­u­stor­ja, ju­go­slo­van­ske no­vo­va­lo­vske sku­pi­ne, v ka­te­ri je za­čel ka­ri­e­ro.

Sku­pi­na Ha­u­stor še da­nes ve­lja za eno naj­po­memb­nej­ših za­sedb na ob­mo­čju nek­da­nje sku­pne dr­ža­ve. Po nje­nem raz­pa­du je Run­dek le­ta 1997 iz­dal sa­mo­stoj­ni pr­ve­nec Apo­ka­lip­so, na ka­te­rem se je z iro­ni­jo in po­e­zi­jo lo­til po­st­so­ci­a­li­stič­ne­ga ob­do­bja. Al­bum je ob­ve­ljal za glas­be­ni do­go­dek le­ta na Hr­va­škem in pre­jel kar pet po­ri­nov. Tu­di s po­znej­ši­mi so­lo iz­da­ja­mi si je Run­dek utr­dil sta­tus ene­ga naj­po­memb­nej­ših bal­kan­skih av­tor­jev, na­za­dnje le­ta 2015, ko je s svo­jim Car­go Tri­om iz­dal po­nov­no s po­ri­nom na­gra­je­ni al­bum Mo­sto­vi, po mne­nju kri­ti­kov naj­bolj­šo hr­va­ško plo­ščo de­se­tle­tja, so še za­pi­sa­li v Ki­nu Ši­ška. V za­dnjih le­tih smo ga si­cer lah­ko v Slo­ve­ni­ji kar ne­kaj­krat po­slu­ša­li, bil je re­ci­mo sko­raj že stal­ni gost kon­cer­tnih do­god­kov, ki jih je or­ga­ni­zi­ra­la Be­le­tri­na. (kr)

Dar­ko Run­dek

Kma­ček - kot Bel­mon­do, a bolj­ši igra­lec; kot Bran­do, a bolj zdra­ve pa­me­ti; kot Ste­ve McQu­e­en, a ni bil ne ju­nak ne an­ti­ju­nak, pred­vsem pa sam o se­bi ni­ko­li ni go­vo­ril v pre­se­žni­kih in na­u­če­nih fra­zah."

Red­ko ci­ti­ra­mo kar ce­le sklo­pe iz ute­me­lji­tev, ven­dar si ta to za­slu­ži. Kdor­ko­li jo je v ime­nu dru­štva na­pi- aj ima­ta sku­pne­ga Ma­ri­bor in Split? Naj­brž še mar­si­kaj, a zna­ni or­ga­ni­za­tor kul­tur­nih do­god­kov Bo­ris Šin­ko­vič iz­po­sta­vi dej­stvo, da so eno naj­sta­rej­ših knji­garn v dal­ma­tin­ski pre­stol­ni­ci od­pr­li Jud­je ma­ri­bor­ske­ga po­re­kla, ta­ko ime­no­va­ni Mar­pur­gi ozi­ro­ma Mor­pur­gi. Kaj ima­ta sku­pne­ga Ma­ri­bor in Be­o­grad? Se­ve­da še mar­si­kaj, a med dru­gim tu­di ob­čin­ski pra­znik na is­ti dan, 20. ok­to­bra. Ma­ri­bor ga pra­znu­je v spo­min na pr­vo pi­sno omem­bo me­sta v li­sti­ni iz le­ta 1164, sal, do­bro jo je na­pi­sal. Za­to na­da­ljuj­mo: "Ni­ko­li ni skri­val, da je imel - kaj bi le­po­ti­či­li, on tu­di ne bi - 'za­je­ba­no ži­vlje­nje', am­pak to ni bi­la ena od anek­dot, to je bi­lo dej­stvo, vsem zna­no, a hkra­ti le nje­go­vo, in­ti­mno, do­sto­jan­stve­no. Tri be­se­de, ki ve­lja­jo tu­di za vsa­ko vlo­go, ki jo je obli­ko­val. In če sploh kdo, je lah­ko prav Bo­ris Ca­vaz­za brez skr­bi, da ga ča­ka še ogro­mno film­skih iz­zi­vov, in to po pet­de­se­tle­tni ka­ri­e­ri na fil­mu (in se­ve­da v gle­da­li­šču, na ra­diu in te­le­vi­zi­ji), še ve­dno de­lu­je pov­sem brez­ča­sen, sko­raj sa­mo­u­mev­no vi­ta­len, kot da je v nje­go­vem po­gle­du ne­šte­to klju­čev za vse du­še, v ka­te­re vsto­pa, ko ga gle­da­jo. In gle­da­li smo ga z ve­se­ljem in s stra­stjo in s po­no­som, od za­čet­kov v fil­mih Mu­ke po Ma­ti, Vdo­vstvo Ka­ro­li­ne Ža­šler in To so ga­di, do no­vej­ših vlog v fil­mih Pri­mer Fe­liks Lan­gus, Krat­ki sti­ki, Pi­ran, Oseb­na pr­tlja­ga in v mno­gih bra­vu­rah v krat­kih fil­mih." In po­tem sle­di sta­vek, ki ga bo­do od­slej go­to­vo po­na­vlja­li vsi za­pi­si o Bo­ri­su Ca­vaz­zi: "Bo­ri­su Ca­vaz­zi ma­ske ve­li­či­ne ni bi­lo ni­ko­li tre­ba na­de­va­ti ali od­la­ga­ti, ker je ni­ko­li ni po­tre­bo­val - naj­ve­čji ve­do, da za­do­šča, če si sa­mo člo­vek s člo­ve­škim obra­zom."

Po­tem se mu "opra­vi­či­jo" za še eno na­gra­do in per­fek­tno za­klju­či­jo: "Do­biš film, sa­mo da ga do­bi­mo mi. Pre­ma­lo je na­mreč slo­ven­skih fil­mov, kljub mno­gim, v ka­te­rih si na­sto­pil, je še pre­ma­lo slo­ven­skih fil­mov z Bo­ri­som Ca­vaz­zo, enim in edi­nim."

No, to je prav­za­prav sa­mo uvod v pra­zno­va­nje. Ber­ta bo Bo­ris Ca­vaz­za do­bil 23. no­vem­bra v Slo­ven­ski ki­no­te­ki. (kr) Be­o­grad pa na osvo­bo­di­tev iz­pod na­ci­stič­ne oku­pa­ci­je le­ta 1944, pri ka­te­ri je ključ­no vlo­go od­i­gra­la sov­jet­ska Rde­ča ar­ma­da.

No, pa ima­mo še na­ve­za­vo na naj­ve­čji slo­van­ski na­rod, Ru­se. Tu­di v ru­ski po­pu­lar­ni glas­bi pa - kot v Sr­bi­ji in še mar­si­kje - ima­jo po­memb­no vlo­go Ro­mi. Naj­brž se še mar­sik­do spo­mni slav­ne­ga sov­jet­ske­ga fil­ma Ci­ga­ni le­ti­jo v ne­bo, ki ga je le­ta 1975 po li­te­rar­ni pre­dlo­gi Ma­ksi­ma Gor­ke­ga po­snel mol­da­vski re­ži­ser Emil Lo­te­a­nu. Prav ta film je moč­no po­ve­čal za­ni­ma­nje za rom­sko glas­bo in tu­di film­sko te­ma­ti­ko Ro­mov po vsem sve­tu, tu­di v ta­kra­tni Ju­go­sla­vi­ji. Le­ta 1982 so v Be­o­gra­du mla­di glas­be­ni­ki - za­ni­mi­vo pri tem je, da ve­či­no­ma ni­so rom­ske­ga po­re­kla - usta­no­vi­li sku­pi­no Od­ji­la, eno pr­vih te vr­ste na Bal­ka­nu, ki igra in po­je pe­smi ru­skih Ro­mov in la­stne sklad­be na nji­ho­vi osno­vi. Sku­pi­na, ki na­sto­pa po vsem sve­tu, to­rej prav le­tos sla­vi 35-le­tni­co de­lo­va­nja, se­ve­da tu­di s kon­cer­ti po nek­da­nji sku­pni dr­ža­vi. Pred tre­mi dne­vi so na­pol­ni­li za­greb­ško dvo­ra­no Va­tro­slav Li­sin­ski, vče­raj pa so v ma­ri­bor­skem Sa­lo­nu upo­rab­nih ume­tno­sti opol­dan pri­pra­vi­li ti­skov­no kon­fe­ren­co, zve­čer pa ko­mor­ni pro­mo­cij­ski kon­cert, ki na­po­ve­du­je nji­hov ve­li­ki kon­cert v dvo­ra­ni Uni­on 30. no­vem­bra. Kot so po­ve­da­li čla­ni sku­pi­ne, jih na Ma­ri­bor, kjer so na­za­dnje na­sto­pi­li v Slo­ven­skem na­ro­dnem gle­da­li­šču pred dve­ma de­se­tle­tje­ma, ve­že­jo le­pi spo­mi­ni.

A bolj od sa­me­ga kon­cer­ta je po­memb­no to, da ozna­ču­je za­če­tek traj­ne­ga pro­jek­ta kul­tur­ne­ga in tu­ri­stič­ne­ga po­ve­zo­va­nja Ma­ri­bo­ra z dru­gi­mi me­sti. Tu­di na osno­vi skri­tih in prak­tič­no ne­zna­nih po­ve­zav. Pri iz­ved­bi pro­jek­ta, ki ga je za­sno­val Bo­ris Šin­ko­vič, bo­do so­de­lo­va­li Me­stna ob­či­na Ma­ri­bor, nje­na jav­na pod­je­tja ter Za­vod za tu­ri­zem in par­tner­ji v dru­gih me­stih. Spr­va se­ve­da pred­vsem ti­stih, ki so že pri­ja­telj­sko po­ve­za­na ali po­bra­te­na z Ma­ri­bo­rom, v sklo­pu slo­ve­sno­sti ob sto­le­tni­ci bo­jev za se­ver­no me­jo pa tu­di z ob­mo­čja nek­da­nje Kra­lje­vi­ne SHS, ki ji je ge­ne­ral Ru­dolf Ma­i­ster s svo­ji­mi bor­ci pri­klju­čil slo­ven­sko Šta­jer­sko.

Fo­to: Ve­če­rov ar­hiv

Z Mi­le­no Zu­pan­čič v Klop­či­če­vem Vdo­vstvu Ka­ro­li­ne Ža­šler

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Od­ji­la v Ma­ri­bo­ru ne pred­sta­vlja le svo­je glas­be, am­pak tu­di ča­re me­sta, od ko­der pri­ha­ja.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.