Bar­ce­lo­na raz­gla­si­la ne­od­vi­snost

Špan­ski se­nat je vče­raj po­tr­dil od­vzem av­to­no­mi­je Ka­ta­lo­ni­ji

Vecer - - FRONT PAGE - Kri­sti­na Bo­žič

Mno­ži­ca se je zbra­la pod bar­ce­lon­skim Sla­vo­lo­kom zma­ge že dru­gič v me­se­cu dni. A vče­raj so ven­dar do­ča­ka­li tre­nu­tek, na ka­te­re­ga ne­ka­te­ri ča­ka­jo vse ži­vlje­nje. Mno­gi so upa­li, da bo pri­šel že 10. ok­to­bra. Te­daj sta ka­ta­lon­ska vla­da in par­la­ment po­tr­di­la re­zul­ta­te re­fe­ren­du­ma, pod­pi­sa­la de­kla­ra­ci­jo o ne­od­vi­sno­sti, a za­mr­zni­la nje­no učin­ko­va­nje, da bi omo­go­či­la di­a­log s špan­sko vla­do. Ta je di­a­log za­vr­ni­la, do­kler so re­zul­ta­ti re­fe­ren­du­ma, na ka­te­rem je bi­la z 90 od­stot­ki po­tr­je­na ne­od­vi­snost, osta­ja­li na mi­zi. Vče­raj so ka­ta­lon­ski po­li­ti­ki do­konč­no iz­pol­ni­li oblju­bo, na pod­la­gi ka­te­re so bi­li mno­gi iz­vo­lje­ni - da bo­do na­re­di­li vse za ne­od­vi­snost in da bo­do spo­što­va­li glas ljud­stva.

Kaj vse je na koc­ki?

Svo­jo pri­ho­dnost in var­nost jih je ve­či­na s tem po­sta­vi­la na koc­ko, saj mno­gim, s ka­ta­lon­skim pre­mi­er­jem Car­le­som Pu­ig­de­mon­tom na če­lu gro­zi are­ta­ci­ja za­ra­di upo­ra pro­ti ustav­nem re­du Špa­ni­je.

V tej lu­či so mno­gi in­ter­pre­ti­ra­li od­lo­či­tev ka­ta­lon­ske­ga par­la­men­ta, da je o raz­gla­si­tvi ne­od­vi­sno­sti gla­so­val taj­no. De­set po­slan­cev je gla­so­va­lo pro­ti ne­od­vi­sno­sti, dve gla­sov­ni­ci sta bi­li od­da­ni pra­zni. Gla­so­va­nje je po­te­ka­lo v na­pol iz­pra­znje­ni dvo­ra­ni, saj so čla­ni opo­zi­cij­skih strank, ki na­spro­tu­je­jo ne­od­vi­sno­sti, za­pu­sti­li dvo­ra­no. Pred par­la­men­tom pa je bi­lo zbra­nih več sto ka­ta­lon­skih žu­pa­nov, ki so pri­šli iz­ra­zit ja­sno pod­po­ro ne­od­vi­sno­sti. Po tre­nut­ku od­lo­či­tve je ka­ta­lon­ski pred­se­dnik vla­de na­go­vo­ril lju­di in po­slan­ce: "Mo­ra­li bo­ste ohra­ni­ti ta za­nos na­še dr­ža­ve v na­sle­dnjih urah, še po­se­bej ko bo pri­šlo do te­ga, da se ohra­ni­jo mir, dr­ža­vljan­ska od­go­vor­nost in do­sto­jan­stvo."

Vče­raj spre­je­ta de­kla­ra­ci­ja o ne­od­vi­sno­sti se kon­ča s po­nov­nim po­zi­vom Ma­dri­da k di­a­lo­gu.

Od­vzem av­to­no­mi­je

Špan­ski pre­mi­er Ma­ri­a­no Ra­joy je pr­vi od­ziv po­slal prek twit­ter­ja: "Vse Špan­ce po­zi­vam, naj osta­ne­jo mir­ni. Z vla­da­vi­no pra­va bo v Ka­ta­lo­ni­ji po­vr­nje­na za­ko­ni­tost." Te­mu je sle­di­lo gla­so­va­nje v špan­skem se­na­tu, ki je po­tr­dil po­de­li­tev iz­re­dnih po­o­bla­stil špan­ski vla­di, da pre­vza­me av­to­no­mne in­sti­tu­ci­je Ka­ta­lo­ni­je, vključ­no z mi­ni­str­stvi, po­li­ci­jo in me­di­ji. Od­sta­vi lah­ko pred­se­dni­ka vla­de in vse mi­ni­stre.

Raz­gla­si­tev ne­od­vi­sno­sti je v mno­go­čem sim­bol­no, po­li­tič­no de­ja­nje. Ele­men­ti za ob­stoj sa­mo­stoj­ne, ne­od­vi­sne dr­ža­ve za­je­ma­jo iz­va­ja­nje obla­sti nad do­lo­če­nim oze­mljem in pre­bi­val­stvom na njem. Da bi ka­ta­lon­ska vla­da lah­ko tr­di­la, da iz­va­ja ta­kšno oblast, bi se mo­ra­li iz Ka­ta­lo­ni­je uma­kni­ti med dru­gim tu­di špan­ski so­dni­ki in po­li­ci­ja. A gle­de na na­po­ve­di Ma­dri­da ute­gne v na­sle­dnjih dneh nji­ho­vo šte­vi­lo v Ka­ta­lo­ni­ji, prav na­spro­tno, le na­ra­šča­ti.

Ni ča­sa za sa­nje

Pred­se­dnik Sve­ta EU Do­nald Tusk je vče­raj za­pi­sal, da "upa, da špan­ska vla­da po­sta­vlja moč ar­gu­men­tov pred ar­gu­ment mo­či". "Za EU se nič ne spre­mi­nja," je do­dal, da Špa­ni­ja še na­prej osta­ja edi­ni so­go­vor­nik EU. Fin­ski par­la­men­ta­rec, Mi­kko

Kär­nä pa je že če­sti­tal ne­od­vi­sni re­pu­bli­ki Ka­ta­lo­ni­ji in na­po­ve­dal, da bo na­sle­dnji te­den v par­la­ment vlo­žil pre­dlog, da Fin­ska pri­zna re­pu­bli­ko Ka­ta­lo­ni­jo. Tu­di slo­ven­ski par­la­men­ta­rec Jan Ško­ber­ne je s taj­ni­kom SD De

ja­nom Le­va­ni­čem če­sti­tal "po­gu­mnim lju­dem Ka­ta­lo­ni­je za raz­gla­si­tev no­ve re­pu­bli­ke". "Naj bo­do so­li­dar­nost, ena­ko­prav­nost in pra­vič­nost ve­dno v va­šo ko­rist," je za­pi­sal po­sla­nec SD. Škot­ska mi­ni­stri­ca Fi­o­na Hyslop je v ime­nu škot­ske vla­de za­pi­sa­la, da ra­zu­me­jo in spo­štu­je­jo od­lo­či­tev ka­ta­lon­skih obla­sti: "Res je, da ima Špa­ni­ja pra­vi­co na­spro­to­va­ti ne­od­vi­sno­sti, a lju­dje Ka­ta­lo­ni­je mo­ra­jo ime­ti mo­žnost od­lo­ča­ti o svo­ji pri­ho­dno­sti." Do­da­la je, da uved­ba ne­po­sre­dne vla­da­vi­ne iz Ma­dri­da "ne mo­re bi­ti re­ši­tev in mo­ra bi­ti ra­zlog za skrb za de­mo­kra­te vse­po­vsod". Spo­mni­la je tu­di na po­li­tič­no in mo­ral­no od­go­vor­nost EU, da pod­pre di­a­log in naj­de na­čin za mir­no in de­mo­kra­tič­no re­ši­tev.

Po pre­šte­tju 70 gla­sov, od­da­nih v pod­po­ro ka­ta­lon­ski ne­od­vi­sno­sti, je med ka­ta­lon­ski­mi po­slan­ci za­zve­ne­la ka­ta­lon­ska hi­mna Els Se­ga­dors. "Po­ti­sni­mo jih na­zaj, te lju­di, ta­ko za­ve­ro­va­ne sa­me va­se in aro­gan­tne," pra­vi del be­se­di­la.

Mno­ži­ce, zbra­ne na uli­cah in tr­gih Ka­ta­lo­ni­je, so vče­raj do­ča­ka­le tre­nu­tek iz sanj. A vsi pre­do­bro ve­do, da je z gla­so­va­njem špan­ske­ga se­na­ta že vče­raj po­sta­la re­al­nost dru­gač­na. Ča­sa za sa­nje Katalonija ni­ma.

Fo­to: RE­U­TERS

Bo raz­gla­si­tev ne­od­vi­sno­sti lah­ko po­nu­di­la za­šči­to pre­bi­val­cem in po­li­tič­nim vo­di­te­ljem Ka­ta­lo­ni­je pred ukre­pi špan­ske vla­de, s ka­te­ri­mi oblju­blja, da bo "za na­zaj vzpo­sta­vi­la za­ko­ni­tost"?

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.