Pre­mio Euro­pa Lo­ren­ci­ju

r ne­de­ljo se bo za­klju­čil naj­bolj re­pre­zen­ta­tiv­ni fe­sti­val slo­ven­ske­ga gle­da­li, ča, ki ga je z Jer­ne­jem Lo­ren­ci­jem na­gra­di­la tu­di av­ro­pa

Vecer - - FRONT PAGE - le­tra ri­da­li

Zna­ni so no­vi do­bi­tni­ki na­grad Evrop­ske ko­mi­si­je za gle­da­li­šče, ime­no­va­nih Pre­mio Euro­pa. Na­gra­do za "no­vo gle­da­li­ško re­al­nost" so raz­de­li­li med pe­te­ri­co re­ži­ser­jev, ki s pre­boj­ni­mi in ino­va­tiv­ni­mi upri- zo­ri­tve­ni­mi pra­ksa­mi za­zna­mu­je­jo in pre­mi­ka­jo gle­da­li­šče. Med nji­mi je tu­di Jer­nej Lo­ren­ci. "Ma­ri­bor­ski re­ži­ser" se je ta­ko pre­bil med naj­u­gle­dnej­še evrop­ske in sve­tov­ne re­ži­ser­je, se­znam do­se­da­njih do­bi­tni­kov na­gra­de - v ka­te­go­ri­ji za ži­vljenj­sko de­lo in ti­sti za ino­va­ci­je - je brez dvo­ma se­znam gle­da­li­ških le­gend.

Si­no­či je bi­la v Me­stnem gle­da­li­šču lju­bljan­skem pre­mi­e­ra Sha­ke­spe­ar­je­ve­ga Sna kre­sne no­či v Lo­ren­ci­je­vi re­ži­ji, na Bor­štni­ko­vem sre­ča­nju je go­sto­va­la nje­go­va Bi­bli­ja, pr­va po­skus, da­nes pa si lah­ko prav tam ogle­da­te še av­tor­ski pro­jekt Ste­ni­ca (na fo­to­gra­fi­ji pri­zor iz pred­sta­ve), prav ta­ko v nje­go­vi re­ži­ji. Ju­tri zve­čer se bo 52. edi­ci­ja fe­sti­va­la za­klju­či­la s po­de­li­tvi­jo na­grad za iz­sto­pa­jo­če do­sež­ke v pre­te­kli gle­da­li­ški se­zo­ni in se­ve­da na­gra­de za ži­vljenj­sko de­lo igral­ki Sa­ši Pav­ček.

Ma­ri­bor­ski gle­da­li­ški pra­znik se zdi ob tej na­gra­di še bolj pra­zni­čen.

Če­trt­ko­va sim­po­zij in okro­gla mi­za v or­ga­ni­za­ci­ji Dru­štva gle­da­li­ških kri­ti­kov in te­a­tro­lo­gov v so­de­lo­va­nju z Ra­di­em Slo­ve­ni­ja in Fe­sti­va­lom Borštnikovo sre­ča­nje sta, kot je v po­ve­da­la pred­se­dni­ca dru­štva Vil­ma Štri­tof, že­le­la de­tek­ti­ra­ti, ka­ko se in­sti­tu­ci­o­nal­ni in ne­in­sti­tu­ci­o­nal­ni sek­tor pre­ple­ta­ta in nav­di­hu­je­ta, ka­te­re so vme­sne co­ne pa tu­di ali je de­li­tev sploh še re­le­van­tna.

To­maž To­po­ri­šič je pro­ble­ma­ti­ko naj­prej ve­ri­fi­ci­ral: slu­ša­te­lje sim­po­zi­ja je po­zval k sa­mo­o­pre­de­li­tvi in ugo­to­vil, da so ti­sti, ki raz­mi­šlja­jo o tem pro­ble­mu ali se jim to sploh zdi pro­blem, v glav­nem pred­stav­ni­ki ne­in­sti­tu­ci­o­nal­ne stro­ke, štu­den­ti in te­a­tro­lo­gi. Tu­di nje­gov pri­spe­vek je iz­ha­jal iz či­stih dej­stev - pre­gle­da na­grad za naj­bolj­šo upri­zo­ri­tev na Fe­sti­va­lu Borštnikovo sre­ča­nje od le­ta 1970. Sa­mo pet jih je pre­jel ne­in­sti­tu­ci­o­nal­ni sek­tor, to­rej je mo­go­če tr­di­ti, da je bi­la v tem se­gmen­tu "pre­toč­nost re­la­tiv­no majh­na". Ana­li­za re­la­cij med obe­ma sek­tor­je­ma pa po­ka­že, da so ne­in­sti­tu­ci­o­nal­ni gle­da­li­ški to­ko­vi po­gna­li ko­lo zgo­do­vi­ne, spre­me­ni­li in­sti­tu­ci­o­nal­ne pra­kse, ven­dar pa "za na­gra­do" ni­so bi­li de­le­žni bolj­ših po­go­jev.

Rok Ve­var je iz­ha­jal iz raz­i­ska­ve kul­tur­nih po­li­tik od le­ta 1945 da­lje. Ugo­ta­vlja med dru­gim, da je bi­la al­ter­na­ti­va v 60. in 70. le­tih prej­šnje­ga sto­le­tja fi­nan­ci­ra­na "lo­kal­no" - Glej in Pe­kar­no je pod­pi­ra­la ob­či­na Lju­blja­na Cen­ter, prav ta­ko je bi­la celj­ska ob­či­na pod­por­nik Slo­ven­ske­ga ljud­ske­ga gle­da­li­šča Ce­lje, ki je bi­lo pred Slo­ven­skim mla­din­skim gle­da­li­ščem in­sti­tu­ci­ja z "naj­bolj pro­gre­siv­ni­mi ten­den­ca­mi". V za­čet­ku 80. let že ob­sta­ja ge­ne­ra­ci­ja ustvar­jal­cev, ki več ne že­li de­la­ti v in­sti­tu­ci­jah. Od le­ta 1993 se prej edi­ni mo­žni ne­in­sti­tu­ci­o­nal­ni obli­ki, kul­tur­nim dru­štvom, pri­klju­či še dru­ga, (ne jav­ni) kul­tur­ni za­vo­di, obo­je pa omo­go­ča pri­do­bi­va­nje jav­nih sred­stev. V za­dnjem de­se­tle­tju med obe­ma sek­tor­je­ma "vsaj v enem se­gmen­tu" ni dru­gih raz­lik kot fi­nan­ce, pra­vi Ve­var.

Ne­nad Je­li­si­je­vić je iz­ha­jal iz ide­je, da ni či­ste­ga ali ne­kon­ta­mi­ni­ra­ne­ga pro­sto­ra. Opo­zo­ril je na fe­no­men no­ve­ga in­sti­tu­ci­o­na­liz­ma - in­sti­tu­ci­ja se pred­sta­vlja kot ti­sta, ki spre­je­ma in omo­go­ča pri­stno ume­tni­ško, ven­dar je to sa­mo na­čin za nev­tra­li­za­ci­jo kon­tra­kul­tur­ne­ga upor­ni­štva, pra­vi. In­sti­tu­cij ni mo­go­če spre­me­ni­ti od zno­traj, je pre­pri­čan, te­ža­ve z in­sti­tu­ci­jo je mo­go­če od­pra­vi­ti le z od­pi­ra­njem kon­flik­ta, ki ga spro­ži sa­mo­or­ga­ni­za­ci­ja pro­duk­ci­je.

Al­do Mi­loh­nić je utr­dil ve­de­nje po­slu­šal­cev o tem, da in­sti­tu­ci­o­nal­na mre­ža ba­zič­no iz­ha­ja iz mo­de­la na­ci­o­nal­ne­ga gle­da­li­šča, in opo­zo­ril, da so slo­ven­sko na­ci­o­nal­no gle­da­li­šče usta­no­vi­la dra­ma­tič­na dru­štva, to­rej "ne­vla­dni­ki". Ker so vlo­go upri­zo­ri­tve na­ro­da slo­ven- ska gle­da­li­šča že opra­vi­la, več ni ra­zlo­ga za usta­na­vlja­nje no­vih na­ci­o­nal­nih gle­da­lišč, za­to bi lah­ko bil ra­zlog za pro­lon­gi­ra­nje nji­ho­ve­ga ob­sto­ja kve­čje­mu upri­zar­ja­nje iz­vir­nih slo­ven­skih te­ks­tov, a jih tu­di v tem se­gmen­tu pre­hi­te­va­jo ne­vla­dni­ki, me­ni med dru­gim Mi­loh­nić.

Ne­in­sti­tu­ci­o­nal­ni gle­da­li­ški to­ko­vi so spre­me­ni­li in­sti­tu­ci­o­nal­ne pra­kse, ven­dar "za na­gra­do" ni­so bi­li de­le­žni bolj­ših raz­mer

Fo­to: Slo­ven­ski gle­da­li­ški in­šti­tut

Smo­le­to­va An­ti­go­na na Od­ru 57

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.