De­lov­ni se­sta­nek pri bu­kvi

Tu­di med stro­kov­nja­ki ob­sta­ja­jo di­le­me, ali je na­čr­to­va­na tra­sa no­ve­ga ko­sta­nje­ve­ga dre­vo­re­da v celj­skem me­stnem par­ku naj­bolj,a re,itev

Vecer - - CELJSKO - Spre­memb ne bo Od par­ka osta­ja ma­lo

Ire­ni Ašič je s svo­jim vztra­ja­njem pri mo­goč­ni bu­kvi v me­stnem par­ku uspe­lo ob­va­ro­va­ti bu­kev in dru­ga dre­ve­sa pred uni­če­njem za­ra­di grad­be­nih po­se­gov pri ure­ja­nju tra­se za po­sa­di­tev dre­vo­re­da. Z oblju­bo pri­stoj­nih, da bo­do pu­sti­li bu­kev pri mi­ru in se na­sle­dnje ju­tro se­sta­li, je noč pre­ži­ve­la do­ma, a je vče­raj še pred do­go­vor­je­no uro že se­de­la pri bu­kvi. Pred­stav­ni­ki ob­či­ne in dru­gih vple­te­nih v pro­jekt so se res se­sta­li ob 8. uri, ne­kaj me­trov stan od bu­kve. "To je de­lov­ni se­sta­nek, za­prt za jav­nost," je re­kla Va­len­ti­na Glin­šek z od­del­ka za druž­be­ne de­jav­no­sti Me­stne ob­či­ne Ce­lje (MOC). Ni že­le­la da­ja­ti iz­jav, am­pak smo mo­ra­li vpra­ša­nja za­njo po­sla­ti služ­bi za sti­ke z jav­nost­mi. Ire­na Ašič pa je pod bu­kvi­jo za­man ča­ka­la, da bi jo kdo po­va­bil v to "stro­kov­no" dru­šči­no in jo kar­ko­li vpra­šal.

Aši­če­vo je po­leg Glin­ško­ve dan prej obi­skal tu­di di­rek­tor Ra­zvoj­ne­ga cen­tra Pla­ni­ra­nje Ra­do Ro­mih, ki je pri­pra­vil pro­jekt za dre­vo­red: "Če­prav se ne stri­njam ve­dno z njo, pred­vsem z nje­nim na­či­nom de­lo­va­nja, ima to­krat prav. Njen pro­test je na dalj­ši rok pre­pre­čil pro­pad dre­ve­sa. Če­prav ni bil ni­ko­gar­šnji na­men, da dre­vo pro­pa­de, tu­di v pro­jek­tu je pred­vi­de­no, da se ohra­ni, bi ver­je­tno za­ra­di po­škod­be ko­re­ni­ne bi­lo to­li­ko pri­za­de­to, da bi sča­so­ma pro­pa­dlo. Gle­de nje­ne­ga na­da­lje­va­nja pro­te­stov si že­lim, da ne bi bi­li po­treb­ni. Je pa to sis­tem­sko vpra­ša­nje. Ta­kšne stva­ri bi se da­lo re­ši­ti tu­di dru­ga­če. Da bi de­ni­mo ime­li na­čr­to­val­ci, pro­jek­tan­ti na vo­ljo več ča­sa za po­sa­me­zne pro­jek­te." Ude­le­žil se je tu­di vče­raj­šnje­ga se­stan­ka pri bu­kvi in po­ve­dal, da so pre­ve­ri­li več va­ri­ant in se do­go­vo­ri­li za spre­mem­be. Ka­kšne bo­do, se bo od­lo­ča­la ob­či­na. Iz spo­ro­či­la za jav­nost MOC pa ugo­ta­vlja­mo, da ne bo prav no­be­nih spre­memb. Gra­dnja no­ve spre­ha­jal­ne po­ti se bo na­da­lje­va­la po na­čr­tih in bo pred­vi­do­ma kon­ča­na sre­di no­vem­bra. Ta­krat bo druž­ba Sim­bio za­če­la sa­di­ti sto no­vih rde­če­cve­tnih div­jih ko­sta­njev.

"Ker so se v jav­no­sti po­ja­vi­li očit­ki, da ni­smo iz­bra­li naj­pri­mer­nej­še dre­ve­sne vr­ste, po­nov­no po­u­dar­ja­mo, da smo se pre­no­ve dre­vo­re­da lo­ti­li od­go­vor­no in v te­snem so­de­lo­va­nju s pred­stav­ni­ki celj­ske ob­moč­ne eno­te Za­vo­da za var­stvo kul­tur­ne de­di­šči­ne Slo­ve­ni­je (ZVKDS) ter ar­bo­rist­ko Ta­njo Gr­mo­v­šek, ki je stro­kov­nja­ki­nja za dre­ve­sa v ur­ba­nem oko­lju in ima od­pr­li mo­bil­no dr­sa­li­šče, da bo­do otro­ci lah­ko do­do­bra iz­ko­ri­sti­li že krom­pir­je­ve po­či­tni­ce. A če­prav bo fon­ta­na, iz ka­te­re so v Žal­cu vse od lan­ske­ga od­pr­tja pro­da­li ne rav­no na­čr­to­va­nih 100 ti­soč vrč­kov, tem­več tri ti­soč manj, za­pr­ta, sno­val­ci žal­ske­ga tu­ri­stič­ne­ga ra­zvo­ja že me­lje­jo na­prej. Na­vse­za­dnje so pred krat­kim pre­je­li pri­zna­nje Se­ja­lec, ki ga po­de­lju­je Slo­ven­ska tu­ri­stič­na or­ga­ni­za­ci­ja za ustvar­jal­ne in ino­va­tiv­ne do­sež­ke. Kot tu­di pri­zna­nje Tu­ri­stič­ne zve­ze Slo­ve­ni­je za opra­vljen stro­kov­ni iz­pit s cer­ti­fi­ka­tom ISA pri Med­na­ro­dni zve­zi ar­bo­ri­stov," vztra­ja­jo pri svo­jem na ob­či­ni.

Ob­šli so tu­di pro­test Ire­ne Ašič, ki je de­jan­sko pre­pre­či­la bul­do­žer­jem, da bi ob bu­kvi po­glo­bi­li tra­so in ji uni­či­li ko­re­ni­ne. Z ve­li­ko spre­ne­ve­da­nja so za­pi­sa­li, da je od­več skrb, da bo­do iz­va­jal­ci po­ško­do­va­li to dre­vo in pre­o­sta­li dve ob tra­si, ker bo­do iz­va­jal­ci tu ze­mljo iz­ko­pa­li roč­no, in tu­di, da v par­ku ne bo­do od­stra­ni­li no­be­ne­ga dre­ve­sa več. Če naj­lep­še me­sto v dr­ža­vi v ka­te­go­ri­ji manj­ših mest.

Po­tem ko so pred ne­kaj le­ti na­d­r­sa­li z usta­no­vi­tvi­jo za­dru­ge Ze­le­no zla­to, so v tem me­se­cu usta­no­vi­li no­vo. Po­i­me­no­va­li so jo Lo­kal­na tu­ri­stič­na or­ga­ni­za­ci­ja Ža­lec. Nje­ni ci­lji naj bi bi­li po­ve­zo­va­nje su­bjek­tov s po­dro­čja tu­riz­ma v do­li­ni, ki se med sa­bo ne po­zna­jo do­volj, bolj­ša in­for­mi­ra­nost, sku­pna pro­mo­ci­ja in po­dob­no. Glav­ni ra­zlog usta­no­vi­tve za­dru­ge, ki ima tre­nu­tno 23 čla­nov, pa je bi­lo pre­pro­sto dej­stvo, da je mi- Med ide­ja­mi, ki so se za­vo­ljo fon­ta­ne po­ro­di­le v Žal­cu, je tu­di ure­di­tev raz­gle­dne plo­šča­di na eni naj­viš­jih stavb v kra­ju, nek­da­nji Hme­za­do­vi stol­pni­ci. La­stnik stav­be je Jo­že Čas, brat slo­ve­nj­gra­ške­ga žu­pa­na An­dre­ja Ča­sa. Kot je po­ve­da­la Ta­nja Raz­bor­šek Re­har, je ob­či­na iz­ve­dla ar­hi­tek­tur­ni na­te­čaj, vse dru­go je v ro­kah la­stni­ka in nje­go­ve­ga bra­ta. "Nju­na od­lo­či­tev je, da bi do sve­tov­ne­ga kon­gre­sa hme­ljar­jev, ki bo v Slo­ve­ni­ji le­ta 2019, iz­ve­dli pr­vo eta­po pr­ve fa­ze. To po­me­ni iz­gra­dnjo pa­no­ram­ske­ga dvi­ga­la, ki pe­lja­lo do raz­gle­dne plo­šča­di." Med ka­snej­ši­mi ide­ja­mi sta ome­nje­ni po­sta­vi­tev to­bo­ga­na in ure­di­tev dru­gih pro­sto­rov. te­ga pro­te­sta ne bi bi­lo, bi jih kar po­vo­zi­li z bul­do­žer­ji, kar so nam de­lav­ci po­tr­di­li. Tu­di ne­ka­te­ri stro­kov­nja­ki me­ni­jo, da bi bil ume­sten še en raz­mi­slek ne sa­mo o iz­bra­ni vr­sti ko­sta­nja, am­pak tu­di o tra­si dre­vo­re­da in ce­lo o tem, ali naj bo dvo- ali eno­vr­stni. V spo­ro­či­lu za jav­nost so za­mol­ča­li te di­le­me in po­no­vi­li sta­li­šča ob­moč­ne eno­te ZVKDS, ki je iz­da­la kul­tur- Zju­traj je Ire­ni Ašič de­la­la druž­bo pri­ja­te­lji­ca Sla­vi­ca Kol­šek: "Za­u­pam nje­ne­mu mne­nju, ker je ve­li­ka stro­kov­nja­ki­nja za dre­ve­sa. Mi­slim, da bi se ta ste­za lah­ko pri­la­go­di­la lo­ka­ci­ji dre­ves. Ni po­treb­no, da je peš­pot rav­na kot le­ta­li­ška ste­za." Aši­če­vo pod­pi­ra tu­di obli­ko­va­lec Iz­tok Skok: "Ža­lo­stno, da se mo­ra nek­do iz­po­sta­vi­ti za ta­kšno lo­gič­no stvar, da se ne bi vse pov­prek se­ka­lo brez pra­ve­ga ob­čut­ka. Ire­na je ena ti­stih, ki po­zna­jo dre­ve­sa, ne sa­mo s pi­kic na pa­pir­ju, am­pak v na­ra­vi, in je že do­slej na­re­di­la ve­li­ko za ohra­ni­tev. Bi­lo bi do­bro, da bi kdaj kdo njo vpra­šal, ka­ko rav­na­ti z dre­ve­si, ka­ko jih re­ši­ti. Na­čr­ta za dre­vo­red ni­sem vi­del. Gle­de na oko­li­šči­ne, da je da­nes tu­kaj pro­me­tna ce­sta, da se je spre­ha­jal­na pro­me­na­da pre­sta­vi­la na le­vi, sonč­ni breg Sa­vi­nje, pa se ven­dar­le spra­šu­jem, ali je smi­sel­no de­la­ti dre­vo­red. Ra­je bi ta de­nar na­me­ni­li za ko­le­sar­ske ste­ze." ni­str­stvo za go­spo­dar­ski ra­zvoj in teh­no­lo­gi­jo ob­ja­vi­lo raz­pis, ki bi bil Žal­ča­nom pi­san na ko­žo, ven­dar se nanj ne mo­re pri­ja­vi­ti jav­ni sek­tor. Za­to so mo­ra­li usta­no­vi­ti za­dru­go, saj si­cer tu­ri­stič­ne ak­tiv­no­sti vo­di jav­ni Za­vod za kul­tu­ro, šport in tu­ri­zem. Če na raz­pi­su uspe­jo, bo­do lah­ko sku­paj pri­do­bi­li 183 ti­soč evrov ne­po­vra­tnih sred­stev, 73 ti­soč evrov pa mo­ra za­go­to­vi­ti pri­ja­vi­telj sam, opi­su­je di­rek­to­ri­ca ob­čin­ske upra­ve Ta­nja Raz­bor­šek Re­har. Iz te­ga na­slo­va si obe­ta­jo iz­da­jo sku­pnih ka­ta­lo­gov, pred­sta­vi­tve­nih spo­tov, kot tu­di pri­do­bi­tve več na­sta­ni­tve­nih ka­pa­ci­tet po sis­te­mu raz­pr­še­ne­ga ho­te­la. no­var­stve­no so­glas­je za za­sa­di­tev rde­če­cve­tne­ga div­je­ga ko­sta­nja. Po nji­ho­vem mne­nju je to naj­bolj­ša iz­bi­ra. "Če bi se od­lo­či­li za dru­gi rod, bi dre­vo­red po mne­nju stro­kov­nja­kov spre­me­nil svo­jo po­jav­nost, park pa bi iz­gu­bil eno od svo­jih naj­po­memb­nej­ših hi­sto­rič­nih se­sta­vin in s tem tu­di svo­je de­di­ščin­ske la­stno­sti," od­go­var­ja­jo na ob­či­ni.

Ko­sta­njev dre­vo­red v me­stnem par­ku so za­če­li ure­ja­ti ko­nec ok­to­bra, ko so od­stra­ni­li 26 sta­rih ko­sta­njev ob nek­da­nji tra­si hi­sto­rič­ne­ga dre­vo­re­da, od ka­te­re­ga je, re­sni­ci na lju­bo, osta­lo ko­maj kaj. Tu­di park je že ob pr­vi fa­zi pre­no­ve moč­no spre­me­nil svo­jo pr­vo­bi­tno po­do­bo, ta­ko za­ra­di ne­pre­mi­šlje­ne ume­sti­tve špor­tnih objek­tov in še bolj za­ra­di pov­sem no­ve li­ni­je no­ve­ga mo­stu prek Sa­vi­nje. Dru­ga fa­za pre­no­ve dvo­re­dne­ga ko­sta­nje­ve­ga dre­vo­re­da ni­ka­kor ne bo ohra­ni­la po­do­be ori­gi­nal­ne­ga. Dre­ves ne bo­do po­sa­di­li dru­ge­ga na­spro­ti dru­ge­mu, tem­več ta­ko, da bo­do - tlo­ri­sno gle­da­no - tvo­ri­la tri­ko­tni­ke in na­me­sto viš­je­ga in moč­nej­še­ga be­le­ga div­je­ga ko­sta­nja bo to rde­če­cve­tni div­ji ko­stanj. bon­ta­na pi­va je še ve­dno tu­ri­stič­ni hit.

Kot je zna­no, je žal­ska fon­ta­na pi­va spod­bu­di­la tu­ri­stič­ni obisk v ce­lo­tni ob­či­ni. Obisk Eko­mu­ze­ja se je pod­vo­jil, ve­čji pro­met ima­jo oko­li­ški go­stin­ski lo­ka­li. Ven­dar si v Žal­cu že­li­jo, da bi tu­ri­sti pri njih osta­li več dni. Žu­pan Jan­ko Kos ome­nja mo­žnost gra­dnje mo­te­la v Ar­no­vskem goz­du, kar bi go­to­vo pri­po­mo­glo k ci­lju, da bi tu­ri­sti v teh kra­jih osta­li vsaj tri dni. Do­da pa, da tu­rist ne po­zna ob­čin­skih mej, za­to so več kot do­bro­do­šle tu­di na­sta­ni­tve­ne ka­pa­ci­te­te v oko­li­ških ob­či­nah.

Fo­to: Vi­o­le­ta VATOVEC EINSPIELER

ere­ni Ašič je uspe­lo re­ši­ti­ti pre­ču­do­vi­to sto­le­tno bu­kev in dru­ga dre­ve­sa ob tra­si bo­do­če­ga ko­sta­nje­ve­ga dre­vo­re­da.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.