Še en tek na re­kor­de

Če pr­vi fa­vo­rit le­to­šnje­ga ma­ra­to­na v Lju­blja­ni ne bo po na­klju­čju zgre­šil pro­ge, bo po­spra­vil sko­raj 40 ti­soč evrov, kar je ena­ko oko­li ti­soč vpla­ča­nim star­tni­nam re­kre­a­tiv­nih te­ka­čev

Vecer - - SPOROČILA -

Kot že do­brih dvaj­set let, za­dnji ko­nec te­dna ok­to­bra z vr­hun­cem v ne­de­ljo Lju­blja­no pre­pla­vi­jo te­ka­či. To­krat bo v Lju­blja­ni te­kel sku­pno do­ber od­sto­tek slo­ven­ske po­pu­la­ci­je. Kot je že zna­čil­no za za­dnja le­ta, vsa­kič po­slu­ša­mo po­ro­či­la o re­kor­dni ude­lež­bi na naj­ve­čji slo­ven­ski te­ka­ški pri­re­di­tvi. V vseh ka­te­go­ri­jah so­bo­tnih in ne­delj­skih te­kov je pri­ja­vlje­nih več kot 28 ti­soč te­ka­čev. Že da­nes se bo po uli­cah stro­ge­ga cen­tra v pre­stol­ni­ci po­di­lo oko­li 8500 krat­ko­hlač­ni­kov in slo­ven­skih te­ka­ških na­ra­ščaj­ni­kov. Naj­prej bo­do lju­bljan­ske ce­ste, bo­lje re­če­no maj­hen del Slo­ven­ske ce­ste, za­se­dli ci­ci­ban­čki (le­tnik 2014 in na­prej), sle­di­lo bo pr­ven­stvo Slo­ve­ni­je v ulič­nem te­ku za osnov­ne (2 km) in sre­dnje šo­le (3,5 km).

Ame­ri­ška vla­da je v če­tr­tek ob­ja­vi­la sko­raj 2900 taj­nih do­ku­men­tov o aten­ta­tu na nek­da­nje­ga pred­se­dni­ka Joh­na F. Ken­ne­dy­ja, ne­kaj sto pa jih še na­prej osta­ja taj­nih. Aten­tat na ene­ga naj­bolj pri­lju­blje­nih ame­ri­ških pred­se-

Cilj or­ga­ni­za­tor­jev ma­ra­to­na je vsa­kič tu­di lov za re­kor­dom pro­ge. Le­tos ne bo nič dru­ga­če, saj so na star­tno čr­to pri­pe­lja­li Ke­nij­ca Ma­ri­u­sa Ki­mu­ta­i­ja, ki je že sla­vil na ma­ra­to­nu v Rot­ter­da­mu, nje­gov oseb­ni re­kord pa je 2:05:47. Re­kor­der lju­bljan­ske ma­ra­ton­ske pro­ge, ki je v za­dnjih le­tih spe­lja­na v enem kro­gu, pa je Eti­o­pi­jec Li­me­nih Ge­ta­chew, ki je pred dve­ma le­to­ma zmo­gel čas 2:08:19. Hi­ter ma­ra­ton­ski tek or­ga­ni­za­tor­ji pri­ča­ku­je­jo tu­di v žen­ski kon­ku­ren­ci. Ju­tri bo na star­tu Eti­o­pij­ka Fi­re­hiwot Da­do, zma­go­val­ka pre­sti­žne­ga ne­wyor­ške­ga ma­ra­to­na dni­kov 22. no­vem­bra 1963 v Dal­la­su je spro­žil šte­vil­ne te­o­ri­je za­ro­te. Ker za­ra­di ta­kšne od­lo­či­tev se­da­nje­ga pred­se­dni­ka ZDA Do­nal­da Trum­pa še ve­dno ni­so ob­ja­vlje­ni vsi do­ku­men­ti, mno­gi me­ni­jo, da se bo­do vse te te­o­ri­je za­ro­te, de­ni­mo, da je s ča­som 2:23:15. A ta oseb­ni re­kord ima dol­go bra­do, saj ga je po­sta­vi­la 2011., za­dnja le­ta pa se je uba­da­la s po­škod­ba­mi.

Pri­ča­ko­va­ni ke­nij­ski zma­go­va­lec bo Lju­blja­no za­pu­stil pre­cej bo­ga­tej­ši. Or­ga­ni­za­tor­ji so za te­ka­ča, ki bi iz­bolj­šal re­kord Lju­bljan­ske­ga ma­ra­to­na, po­leg 30 ti­soč evrov za zma­go pri­pra­vi­li do­da­tnih tri ti­soč evrov za re­kord pro­ge, po­leg te­ga do­bi Ki­mu­tai v vsa­kem pri­me­ru še ne­kaj ti­soč evrov za star­tni­no, ki ni ve­za­na na do­se­žen re­zul­tat. Če Ki­mu­tai zma­ga z re­kor­dom pro­ge, bo bo­ga­tej­ši za sko­raj 40 ti­soč evrov. Ta zne­sek pa bo po­kri­lo oko­li ti­soč re­kre­a­tiv­nih te­ka­čev, ki so za star­tni­no pla­ča­li po 40 evrov. Le­tos je star­tni­no vpla­ča­lo več kot 18 ti­soč re­kre­a­tiv­nih te­ka­čev, ki bo­do te­kli na 10, 21 in 42 ki­lo­me­trov.

Pri do­se­ga­nju re­kor­da je po­memb­no, da se ne po­no­vi ne­lju­bi za­plet iz mi­nu­le­ga le­ta, ko so vo­dil­ni te­ka­či na pro­gi za­šli, po ne­po­treb­nem pre­te­kli do­da­tnih 600 me­trov, za­ra­di če­sar je re­kord spla­val po vo­di. Or­ga­ni­za­tor­ji pa so za­ra­di fer­ple­ja in ugle­da Lju­bljan­ske­ga ma­ra­to­na, ki je bil na koc­ki, se­gli v žep in oško­do­va­nim iz­pla­ča­li več de­set­ti­soč evrov kom­pen­za­cij­skih na­grad. Po­do­ben za­plet, ko so vo­dil­ni tek­mo­val­ci za­šli s pro­ge, se je ne­dav­no pri­pe­til v Be­net­kah.

Pri ne­te­ka­ških pre­bi­val­cih Lju­blja­ne pa pri­re­di­tev vsa­ko le­to pov­zro­či pre­cej ne­je­vo­lje in go­dr­nja­nja, saj je me­sto sko­raj dva dni pro­me­tno pa­ra­li­zi­ra­no za­ra­di za­po­re šte­vil­nih ulic in cest. Če se da­nes ali ju­tri znaj­de­te v pre­stol­ni­ci, pre­ve­ri­te pro­me­tna na­vo­di­la or­ga­ni­za­tor­ja. Naj­manj pre­gla­vic bo, če bo­ste par­ki­ra­li na Dol­gem mo­stu, Bar­ju ali v Sto­ži­cah in se z me­stnim av­to­bu­som pri­pe­lja­ti v cen­ter. Te­ka­ško vzduš­je v Lju­blja­ni do­pol­nju­je te­ka­ški se­jem na Go­spo­dar­skem raz­sta­vi­šču, tam je do ne­de­lje zju­traj mo­go­če pre­vze­ti star­tne šte­vil­ke.

pred­se­dni­ka ubi­la kar Cia, še bolj utr­di­le. Ve­či­no do­ku­men­tov, po­ve­za­nih z aten­ta­tom, so že ob­ja­vi­li, pri­bli­žno od­sto­tek, a še ve­dno ne­kaj ti­soč, jih je osta­lo za jav­nost za­pr­tih. Trump je na­to mi­nu­lo so­bo­to na­po­ve­dal, da bo do­vo­lil ob­ja­vo še za­dnjih do­ku­men­tov, pred­vsem ame­ri­ške ob­ve­šče­val­ne agen­ci­je Cia in zve­zne­ga pre­i­sko­val­ne­ga ura­da FBI, ki ve­lja­jo za ključ­ne. Ame­ri­ški na­ci­o­nal­ni ar­hiv je v če­tr­tek spo­ro­čil, da je na pred­se­dni­kov ukaz ob­ja­vil 2891 do­ku­men­tov, po­ve­za­nih z aten­ta­tom na Ken­ne­dy­ja, ki ga je po ura­dni raz­li­či­ci ustre­lil Lee Har­vey Os­wald. Trump je ob tem spo­ro­čil, da se je stri­njal, da ob­ja­vo ne­ka­te­rih do­ku­men­tov za­ra­di do­da­tne­ga pre­gle­da za­dr­ži­jo.

Ar­hiv bi mo­ral te še za­dnje do­ku­men­te raz­kri­ti do 26. ok­to­bra v skla­du z za­ko­nom iz le­ta 1992, ki je bil spre­jet po ve­li­kem pri­ti­sku jav­no­sti. Pred­vi­de­val je ob­ja­vo vseh do­ku­men­tov čez 25 let, ra­zen če ta­kra­tni pred­se­dnik pre­so­di, da bi to lah­ko ško­do­va­lo obram­bi, ob­ve­šče­val­ni služ­bi ali med­na­ro­dnim od­no­som in da bi bi­la ta ško­da ta­ko ve­li­ka, da je po­memb­nej­ša od in­te­re­sa jav­no­sti. Trump se je na­to do­be­se­dno v za­dnjih mi­nu­tah od­lo­čil, da ne­kaj za­dnjih do­ku­men­tov osta­ne taj­nih. Ven­dar je pri tem od vla­dnih agen­cij zah­te­val, da jih v na­sle­dnjih 180 dneh pre­u­či­jo in se od­lo­či­jo, ali mo­ra­jo osta­ti taj­ni ali bi jih lah­ko "re­dak­cij­sko ure­je­ne" ven­dar­le ob­ja­vi­li. Vre­men­ska na­po­ved v sli­ki za Slo­ve­ni­jo, so­bo­ta, 28. ok­to­ber 2017

KA­KO BO VREME VPLIVALO NA POČUTJE:

Vz­hod son­ca: Za­hod son­ca:

Lu­ni­na me­na: (pol­na lu­na

Bi­o­me­te­o­ro­lo­ške raz­me­re bo­do po vsej dr­ža­vi ugo­dne. Ve­či­na lju­di se bo po krep­čil­nem noč­nem span­cu po­ču­ti­la do­bro in ne bo ime­la z vre­me­nom po­ve­za­nih te­žav. Teh ni pri­ča­ko­va­ti ni­ti pri kro­nič­nih bol­ni­kih. Ma­ki se v ži­val­skem vr­tu Di­e­ren­par­ka v Amers­fo­or­tu na Ni­zo­zem­skem slad­ka s sre­di­co bu­če. Skrb­ni­ki v tem ži­val­skem vr­tu so nje­go­vim pre­bi­val­cem vče­raj po­stre­gli iz­re­zlja­ne bu­če, kot je to obi­čaj ob no­či ča­rov­nic, pra­zni­ku, ki ga v za­ho­dnem sve­tu, zla­sti v ZDA, za­zna­mu­je­jo v no­či z 31. ok­to­bra na 1. no­vem­ber. Te­daj se otro­ci oble­če­jo v raz­lič­ne ko­stu­me, ho­di­jo od vrat do vrat in pro­si­jo za slad­ka­ri­je. Del te­ga obi­ča­ja je tu­di iz­re­zo­va­nje buč, v ka­te­re zve­čer po­sta­vi­jo go­re­čo sve­čo.

Fo­to: EPA

Fo­to: Ro­bert BALEN

Re­kre­a­tiv­ci bo­do ju­tri v Lju­blja­ni te­kli za svo­jo za­ba­vo, eli­tni ke­nij­sko-eti­op­ski te­ka­či bo­do ga­ra­li za de­nar.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.