V ne­de­ljo po­no­či pre­mik ka­zal­cev

Evrop­ski po­slan­ci raz­mi­šlja­jo o uki­ni­tvi pre­mi­ka­nja ure na po­le­tni in zim­ski čas. Raz­i­ska­ve ka­že­jo, da pri­hran­kov pri ener­gi­ji ni

Vecer - - FRONT PAGE - Ta­nja Faj­nik Mi­la­ko­vič

Vno­či na ne­de­ljo bo­mo spet pre­ma­kni­li ur­ne ka­zal­ce na zim­ski čas. Eno uro več spa­nja bo­mo ime­li to­krat. Mor­da pa uro to­krat pre­mi­ka­mo za­dnjič. Šte­vil­ni evrop­ski po­slan­ci se na­mreč za­vze­ma­jo, da bi v EU uki­ni­li pre­mik ure dva­krat le­tno. Po­u­dar­ja­jo, da je pre­mik ure znan­stve­no do­ka­za­no vzrok zdra­vstve­nih te­žav, po­ve­ču­je tve­ga­nje za ne­sre­če in zvi­šu­je ad­mi­ni­stra­tiv­ne stro­ške, ob tem pa ne pri­na­ša pri­hran­ka pri po­ra­bi ener­gi­je, če­mur je bil spr­va na­me­njen. Med pod­por­ni­ki po­bu­de sta tu­di po­slan­ca iz Slo­ve­ni­je Ro­ma­na Tomc in Igor Šol­tes. Evrop­ski par­la­ment ni edi­ni, ki raz­mi­šlja o uki­ni­tvi pre­mi­ka ure. O tem raz­pra­vlja­ta tu­di šved­ski in fin­ski par­la­ment, v več dr­ža­vah čla­ni­cah pa pod­pi­su­je­jo tu­di pe­ti­ci­je za uki­ni­tev pre­mi­ka ure.

Ru­si ne pre­mi­ka­jo več

V sve­tu da­nes oko­li 70 dr­žav, med nji­mi tu­di Slo­ve­ni­ja, upo­ra­blja po­le­tni čas in to­rej dva­krat na le­to pre­mi­ka uro. Ne­ka­te­re dr­ža­ve so ta­kšno po­če­tje že opu­sti­le. Ru­si­ja le­ta 2011 po kar treh de­se­tle­tjih. Med ve­čji­mi dr­ža­va­mi, ki ni­ma­jo po­le­tne­ga ča­sa, je tu­di Ja­pon­ska, ki ga je po treh le­tih pre­iz­ku­ša­nja uki­ni­la že le­ta 1951. To so sto­ri­li tu­di Ki­taj­ci, le­ta 1991, ki so po­le­tni čas uve­dli le­ta 1986. Ne­ka­te­re dr­ža­ve ga sploh ni­ko­li ni­so ime­le. V Slo­ve­ni­ji pa uro pre­mi­ka­mo od le­ta 1983. EU je le­ta 1996 stan­dar­di­zi­ra­la po­le­tni čas, le­ta 2000 pa je bi­la spre­je­ta tu­di evrop­ska di­rek­ti­va o po­le­tnem ča­su. Edi­na dr­ža­va v Evro­pi, ki te ne upo­šte­va, je da­nes Islan­di­ja. Si­cer pa v sve­tu po­le­tni čas po­leg Evro­pe upo­šte­va ve­čji del Se­ver­ne Ame­ri­ke, med­tem ko ve­či­na afri­ških in azij­skih dr­žav ne. O njem pa se je re­sne­je za­če­lo raz­pra­vlja­ti pred do­brim sto­le­tjem, ko so znan­stve­ni­ki za­če­li ugo­ta­vlja­ti, da bi bi­lo do­bro dnev­no sve­tlo­bo bo­lje iz­ko­ri­sti­ti in za eno uro po­dalj­ša­ti dan, kar bi po­me­ni­lo, da bi tu­di po­zne­je za­če­li pri­ži­ga­ti lu­či.

Pr­va je bi­la Nem­či­ja

Pr­va je po­le­tni čas uve­dla Nem­či­ja, 1916., sle­di­la ji je Av­stri­ja, me­sec dni ka­sne­je pa še Ve­li­ka Bri­ta­ni­ja. Tu­di Adolf Hi­tler je za voj­no iz­ra­bljal po­le­tni čas, za­to še da­nes mar­sik­do re­če pre­mi­ka­nju ur­nih ka­zal­cev "Hi­tler­je­va ura". Po dru­gi sve­tov­ni voj­ni so po­le­tni čas ve­či­no­ma uki­ni­li, a so ga po­nov­no vpe­lja­li v šest­de­se­tih in se­dem­de­se­tih le­tih prej­šnje­ga sto­le­tja za­ra­di ener­get­ske kri­ze.

Glav­ni ra­zlog za pre­mik ure naj bi bil to­rej pri­hra­nek pri ener­gi­ji, a ka­li­for­nij­ski raz­i­sko­val­ci so že pred ča­som ugo­to­vi­li, da se po­ra­ba ele­k­trič­ne ener­gi­je za­ra­di pre­mi­ka­nja ure ce­lo po­ve­ču­je. Se­dem mi­li­jo­nov ele­k­trič­nih štev­cev v go­spo­dinj­stvih so vze­li pod drob­no­gled in po­ka­za­lo se je, da se spo­mla­di za­ra­di te­ga res po­ra­bi manj ele­k­tri­ke, ven­dar se je po­tro­šnja po­ve­ča­la je­se­ni, ko so lju­dje zgo­daj zju­traj pri­ži­ga­li gre­tje in po­le­ti, ko so se ob dalj­ših po­le­tnih po­pol­dne­vih hla­di­li s kli­mat- ski­mi na­pra­va­mi. V go­spo­dar­stvu ni­so opra­vi­li raz­i­ska­ve.

V pod­je­tju Ta­lum, ki je naj­ve­čji slo­ven­ski po­rab­nik ele­k­trič­ne ener­gi­je, za­mik ure ni­ma no­be­ne­ga po­me­na, saj v njem pro­i­zvo­dnja v iz­me­nah te­če 24 ur na dan. Po­dob­no ugo­ta­vlja­jo tu­di v na­ših far­ma­cevt­skih pod­je­tjih, kjer pro­i­zvo­dnja prav ta­ko te­če v več iz­me­nah. V pi­sar­nah in dru­gih služ­bah, kjer se de­la le čez dan, pa ve­či­na zač­ne de­lo še­le okrog 8. ure zju­traj in za­klju­či po­pol­dne.

Ura raz­li­ke ne vpli­va na na­še zdrav­je

Če to­rej go­spo­dinj­stva in pod­je­tja, ki so ve­li­ki po­rab­ni­ki ele­k­trič­ne ener­gi­je, ne opa­ža­jo ve­čjih pri­hran­kov za­ra­di pre­mi­ka­nja ure, se za­sta­vlja vpra­ša­nje, kdo ima to­rej ko­ri­sti od uro dalj­še­ga dne­va po­le­ti. V ZDA, kjer se je ob­do­bje po­le­tne­ga ča­sa le­ta 1986 naj­prej po­dalj­ša­lo s še­stih me­se­cev na se­dem in le­ta 2005 ce­lo na osem, so med glav­ni­mi za­go­vor­ni­ki po­le­tne­ga ča­sa pod­je­tja, ki se ukvar­ja­jo s pe­ko na ža­ru in re­kre­a­ci­jo, saj se jim je naj­bolj po­ve­čal pri­ho­dek. Za bolj­šo pred­sta­vo po­da­tek, da naj bi ame­ri­ška golf­ska pa­no­ga za­ra­di uro po­znej­še­ga za­ha­ja­nja son­ca le­tno za­slu­ži­la 400 mi­li­jo­nov do­lar­jev več. Uki­ni­tev po­le­tne­ga ča­sa bi ta­ko tu­di v Slo­ve­ni­ji naj­bolj vpli­va­la na za­služ­ke ti­stih, ki se ukvar­ja­jo s tu­ri­stič­no, go­stin­sko in re­kre­a­cij­sko de­jav­no­stjo.

Da­mja­na Roz­man z In­šti­tu­ta za bi­o­ke­mi­jo na Me­di­cin­ski fa­kul­te­ti v Lju­blja­ni pa me­ni, da pre­mik ure na zim­ski in po­le­tni čas ni ne­va­ren za zdrav­je, če­prav mar­si­ko­mu mor­da pr­ve dni pov­zro­ča te­ža­ve pri zbu­ja­nju in spa­nju. Raz­i­ska­ve na­mreč ka­že­jo, da se naš bi­o­ri­tem po­ru­ši, ka­dar se mo­ra­mo pri­la­go­di­ti na šest ali več ur raz­li­ke. To za­zna­mo tu­di pri po­to­va­nju, ta­ko ime­no­va­ni "jet lag", v dru­ge ča­sov­ne pa­so­ve.

V Slo­ve­ni­ji uro pre­mi­ka­mo od le­ta 1983

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Mor­da to­krat uro pre­mi­ka­mo za­dnjič.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.