Ne­pri­pra­vlje­na

Vecer - - V ŽARIŠČU - Vo­ji­slav Berc­ko Le­vo spo­daj

Pre­bi­val­ci Ka­ta­lo­ni­je, se­ve­da ne vsi, so oči­tno (od)sa­nja­li svo­je sa­nje o ne­od­vi­sno­sti. Po do­god­kih za­dnjih dni, ko je ura­dna Bar­ce­lo­na raz­gla­si­la ne­od­vi­snost, špan­ska vla­da v Ma­dri­du pa ji jo sko­raj v hi­pu raz­ve­lja­vi­la in tej vzho­dno­špan­ski po­kra­ji­ni po­vrh vse­ga vze­la av­to­no­mi­jo, ni vi­de­ti re­al­ne mo­žno­sti, da bi lah­ko od­sta­vlje­na ka­ta­lon­ska vla­da in par­la­ment svo­jo že­ljo tu­di re­al­no ure­sni­či­la. Še več, Katalonija se je zna­šla pod pri­sil­no upra­vo in pred iz Ma­dri­da za­u­ka­za­ni­mi de­cem­br­ski­mi pred­ča­sni­mi vo­li­tva­mi, na ka­te­rih pa po raz­i­ska­vah jav­ne­ga mne­nja osa­mo­svo­ji­te­ljem ka­ta­lon­ske­ga pre­mi­e­ra Car­le­sa Pu­ig­de­mon­ta sla­bo ka­že. V Ka­ta­lo­ni­ji sta tr­či­li dve od te­melj­nih pra­vic vsa­ke dr­ža­ve in na­ro­da: pra­vi­ca do oze­melj­ske ce­lo­vi­to­sti in pra­vi­ca na­ro­da do sa­mo­o­dloč­be. Na kon­cu je zma­gal ar­gu­ment mo­či, ki ga je špan­ska vla­da po­ka­za­la z ak­ti­vi­ra­njem 155. čle­na usta­ve, ki omo­go­ča uved­bo ne­po­sre­dne­ga nad­zo­ra špan­ske vla­de v ka­te­ri­ko­li po­kra­ji­ni. Cen­tra­li­stom v Ma­dri­du je šlo na ro­ko tu­di dej­stvo, da se je ka­ta­lon­ske­ga re­fe­ren­du­ma o ne­od­vi­sno­sti 1. ok­to­bra ude­le­ži­la manj kot po­lo­vi­ca vo­liv­cev in ta­ko ka­ta­lon­ske obla­sti tu­di tež­ko go­vo­ri­jo o ve­čin­ski že­lji na­ro­da po sa­mo­stoj­no­sti, če­tu­di je za­njo gla­so­va­lo de­vet de­se­tin ti­stih, ki so mi­mo pen­dre­kov špan­skih po­li­ci­stov šli na vo­li­šča. Mi­mo­gre­de, v Slo­ve­ni­ji se je le­ta 1990 od 88,5 od­stot­ka vo­lil­nih upra­vi­čen­cev kar 95 od­stot­kov od­lo­či­lo, naj gre te­da­nja ju­go­slo­van­ska re­pu­bli­ka po svo­ji po­ti. Ple­bi­sci­tar­na od­lo­či­tev ima pač dru­gač­no te­žo kot sla­bo obi­ska­ni re­fe­ren­dum.

Še bi se da­lo naj­ti pa­ra­le­le med obe­ma se­pa­ra­ti­stič­ni­ma pro­ce­so­ma. Slo­ve­ni­ja je ime­la pri­pra­vlje­ne vse atri­bu­te dr­žav­no­sti, od usta­ve pre­ko za­ko­nov do voj­ske in po­li­ci­je, Katalonija ni­ma prak­tič­no ni­če­sar. Ko se je Slo­ve­ni­ja osa­mo­sva­ja­la, se je Evro­pa ko­re­ni­to spre­mi­nja­la; pa­del je so­ci­a­li­zem, zdru­ži­li sta se Za­ho­dna in Vz­ho­dna Nem­či­ja, in če­tu­di ni ime­la pod­po­re za­ho­dne­ga sve­ta, je na­njo re­sno ra­ču­na­la. Zdaj je čas dru­ga­čen; Evro­pa se res spre­mi­nja, a v div­ja­nju na­ci­o­na­liz­ma in skraj­no de­snih strank v pov­sem dru­go smer kot pred do­bre­ga če­trt sto­le­tja. Evrop­ska uni­ja, v ka­te­ri je Špa­ni­ja če­tr­ta naj­moč­nej­ša čla­ni­ca, pa si po na­po­ve­da­nem od­ho­du Ve­li­ke Bri­ta­ni­je ozi­ro­ma bre­xi­tu pre­pro­sto ne mo­re pri­vo­šči­ti, da bi se že ta­ko ali ta­ko ne­ho­mo­ge­na po­ve­za­va še bolj dro­bi­la. Od tod tu­di ja­sni na­mi­gi iz Bru­slja, naj Katalonija na ne­od­vi­snost kar le­po po­za­bi.

Kaj se bo v pri­ho­dnjih dneh in te­dnih do­ga­ja­lo v Špa­ni­ji, je prak­tič­no ne­mo­go­če na­po­ve­da­ti. "Od­sta­vlje­ni ka­ta­lon­ski vo­di­te­lji bo­do lah­ko kan­di­di­ra­li na de­cem­br­skih vo­li­tvah - če ta­krat se­ve­da ne bo­do v za­po­ru," je vče­raj ci­nič­no de­jal špan­ski zu­na­nji mi­ni­ster Al­fon­so Da­stis. In s tem na­po­ve­dal, da bo špan­ska vla­da za­go­to­vi­la oze­melj­sko ce­lo­vi­tost dr­ža­ve za vsa­ko ce­no - če bo tre­ba, ver­je­tno tu­di s si­lo.

Slo­ve­ni­ja je ime­la pri­pra­vlje­no usta­vo, za­ko­ne in voj­sko

Slo­ven­ci smo men­da med naj­bolj varč­ni­mi v Evro­pi. Se­ve­da le ti­sti sreč­ne­ži, ki jim za­dnje­ga v me­se­cu še osta­ne kak evro.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.