Slo­ven­ski del­fi­ni za zna­nost

Ute­me­lji­telj slo­ven­ske­ga "del­f­in­o­slov­ja" Ti­len Ge­nov z raz­i­sko­va­njem ve­li­kih pli­skavk ža­nje med­na­ro­dni uspeh. Z dru­štvom Mo­ri­ge­nos pa skr­bi za iz­o­bra­že­va­nje in tu­di pre­mi­ke na uprav­ni rav­ni

Vecer - - GENERATOR - "O, lej jih, tu­kaj so" Če de­lu­je pri lju­deh, za­kaj ne bi pri del­fi­nih

Ti­len Ge­nov je eden ti­stih znan­stve­ni­kov, ki do­ka­zu­je­jo, da zna­nost ni sa­ma se­bi na­men in to tu­di ne sme bi­ti. S so­de­lav­ci je od­kril ali, bo­lje, do­ka­zal del­fi­ne v slo­ven­skem mor­ju, pre­šte­li, ana­li­zi­ra­li, skrat­ka raz­i­ska­li so po­pu­la­ci­jo del­fi­nov v Tr­ža­škem za­li­vu, usta­no­vil je iz­je­mno ak­tiv­no dru­štvo za mor­ske se­sal­ce Mo­ri­ge­nos in ob­ja­vil kar ne­kaj od­mev­nih raz­i­skav. Pri tem skr­bi tu­di za to, da bi raz­i­sko­val­no de­lo spro­ži­lo ka­kšno re­ak­ci­jo na uprav­ni rav­ni. Slo­ve­ni­ja bi na­mreč na pod­la­gi ha­bi­ta­tne di­rek­ti­ve mo­ra­la raz­gla­si­ti ob­mo­čja Na­tu­ra 2000 za ve­li­ko pli­skav­ko, edi­no vr­sto del­fi­na, ki ži­vi pri nas, pa se to ni­ka­kor ne zgo­di. Pri tem ne gre le za šči­te­nje del­fi­nov, am­pak ce­le­ga mor­ske­ga oko­lja, ki ga naj­bolj sim­pa­tič­no pred­sta­vlja ta krov­na vr­sta. Re­s­da črv z mor­ske­ga dna ne pri­te­gne to­li­ko po­zor­no­sti kot "na­sme­jan" del­fin, če­tu­di ima ena­ko­vre­dno vlo­go v eko­si­s­te­mu. Da po­tre­bu­je­mo či­sto in funk­ci­o­nal­no mor­je, pa je že dol­go ja­sno vsem, tu­di tu­ri­stič­nim de­lav­cem. Med štu­di­jem bi­o­lo­gi­je na lju­bljan­ski bi­o­teh­ni­ški fa­kul­te­ti do ne­dav­ne­ga po­seb­ne po­zor­no­sti mor­skim se­sal­cem ni­so na­me­nja­li. "Ne, mor­skih se­sal­cev se pri sis­te­mat­ski zoo­lo­gi­ji ni obrav­na­va­lo, saj je pre­vla­da­lo mne­nje, da pri nas ni­so stal­no pri­so­tni, in v vseh knji­gah je pi­sa­lo, da se pri nas 'ob­ča­sno po­ja­vlja ve­li­ka pli­skav­ka'. Ve­li­ko lju­di mi je v pre­te­klo­sti na­ka­za­lo, da se te­ga pri nas pač ne da pre­u­če­va­ti," se spo­mi­nja Ti­len Ge­nov, ki je po­tem od­šel na mor­je in v 15 le­tih to raz­mi­šlja­nje obr­nil na gla­vo. "Ni­sem re­kel, da ni res, kar uči­jo, me je pa za­ni­ma­lo, ka­kšno je sta­nje. In čez čas smo ugo­to­vi­li: 'O, lej jih, tu­kaj so.' Je pa res, da smo se v za­čet­ku po­šte­no na­mu­či­li, da smo sploh Vsa­ka čla­ni­ca EU mo­ra do­lo­či­ti ob­mo­čja Na­tu­ra 2000 tu­di za ve­li­ko pli­skav­ko in ra­zne dru­ge vr­ste. Slo­ve­ni­ja do­slej te­ga še ni na­re­di­la, sta­li­šče dr­ža­ve je, da je to čez­mej­na po­pu­la­ci­ja in da Slo­ve­ni­ja sa­ma ne mo­re do­lo­či­ti ob­mo­čja. Ti­len Ge­nov opo­zar­ja: "Am­pak Na­tu­ra 2000 je prav­za­prav omrež­je ob­mo­čij in ni mi­šlje­no, da mo­ra dr­ža­va za­šči­ti­ti ves ži­vljenj­ski pro­stor v enem ko­su. Na­tu­ra je mo­za­ik teh ob­mo­čij. Na za­dnjih dveh sre­ča­njih med čla­ni­ca­mi in Evrop­sko ko­mi­si­jo, gre za bi­o­ge­o­graf­ske se­mi­nar­je, kjer se ovre­dno­ti na­pre­do­va­nje dr­žav čla­nic na po­dro­čju im­ple­men­ta­ci­je ha­bi­ta­tne di­rek­ti­ve, je bi­la iz­da­na oce­na ozi­ro­ma raz­sod­ba ko­mi­si­je, da Slo­ve­ni­ja ne iz­pol­nju­je do­volj do­lo­čil di­rek­ti­ve z vi­di­ka del­fi­nov. Za del­fi­ne bi mo­ra­li opre­de­li­ti ob­mo­čja Na­tu­ra 2000, pa jih ni­smo, in to kljub te­mu da ima­mo po­dat­ke o njih, in to ze­lo kva­li­te­tne po­dat­ke."

30 mi­li­jard za no­vo Ob­zor­je

Evrop­ska ko­mi­si­ja je ob­ja­vi­la de­lov­ni na­črt za pro­gram EU za fi­nan­ci­ra- pri­šli do pr­vih opa­žanj. Ži­va­li je tež­ko naj­ti, zla­sti če si brez plo­vi­la in si šel le ob­ča­sno na mor­je z ri­bi­či, je bi­la ver­je­tnost, da kaj naj­deš, raz­me­ro­ma majh­na. Po­ča­si smo na­bra­li več po­dat­kov in iden­ti­fi­ka­cij, bolj­ši smo po­sta­ja­li v tem in se­daj ve­mo, da v na­šem mor­ju stal­no ži­vi­jo del­fi­ni, in to ne ne­ki na­ključ­ni oseb­ki, am­pak ene in is­te ži­va­li, ki tu­kaj ži­vi­jo, od­kar jih mi pre­u­ču­je­mo. Ve­mo, da se tu­kaj raz­mno­žu­je­jo, pre­hra­nju­je­jo, dru­ži­jo, po­či­va­jo, pač poč­ne­jo vse, kar mo­ra del­fin po­če­ti v svo­jem ži­vlje­nju. Oko­li 150 jih po­zna­mo na tem ob­mo­čju, od te­ga je oko­li 100 raz­me­ro­ma re­dnih."

Da­nes je na­ša po­pu­la­ci­ja ve­li­ke pli­skav­ke ena bolj pre­u­če­nih v Sre­do­ze­mlju. Po za­slu­gi Ge­no­va in ko­le­gov ve­mo, ko­li­ko pli­skavk je v Tr­ža­škem za­li­vu, ka­kšna je nji­ho­va so­ci­al­na struk­tu­ra, da so ti del­fi­ni de­mo­graf­sko in ge­net­sko lo­če­ni od dru­gih zna­nih po­pu­la­cij v Ja­dra­nu, a žal tu­di, da so naj­bolj na sve­tu obre­me­nje­ni z one­sna­že­va­li.

Če so­di­mo po šte­vil­nih tre­plja­njih pre­te­žno si­vo­la­sih go­spo­dov in go­spa na lan­skem sre­ča­nju znan­stve­ne­ga od­bo­ra Med­na­ro­dne ko­mi­si­je za ki­to­lov na Ble­du, je Ge­nov med va­ru­hi ki­tov pre­cej spo­što­van. Po­dob­no je tu­di se­daj v Ha­li­faxu v Ka­na­di na kon­fe­ren­ci o mor­skih se­sal­cih, kjer pred­sta­vlja raz­i­ska­vo o pre­po­zna­va­nju del­fi­nov, ne­dav­no ob­ja­vlje­no v znan­stve­ni re­vi­ji Ma­ri­ne Mam­mal Sci­en­ce. Prav­za­prav gre kar za no­vo me­to­do pre­po­zna­va­nja del­fi­nov, po­tem ko so jih do­slej lo­če­va­li na pod­la­gi na­rav­nih oznak (vzor­cev) na hrb­tnih pla­vu­tih. "Ja, mi kar če­sti­ta­jo za raz­i­ska­vo," se sme­ji Ge­nov. "Raz­i­ska­vo smo pred­sta­vlja­li že pred dve­ma le­to­ma na kon­fe­ren­ci o mor­skih se­sal­cih in že ta­krat je bil od­ziv do­ber. Na­to je tra­ja­lo ne­kaj ča­sa, da

nje raz­i­skav in ino­va­cij Ob­zor­je 2020 za ob­do­bje 2018–2020. Ko­mi­si­ja na­me­ra­va po­ra­bi­ti 30 mi­li­jard evrov za is­ka­nje no­vih re­ši­tev za druž­be­ne iz­zi­ve. Ključ­ne te­me so mi­gra­ci­je, var­nost, pod­neb­ne spre­mem­be, či­sta ener­gi­ja in di­gi­tal­no go­spo­dar­stvo. Pro­gram Ob­zor­je 2020 bo usmer­jen tu­di v spod­bu­ja­nje pre­lo­mnih ino­va­cij, ki ustvar­ja­jo no­ve tr­ge. Po­leg po­u­dar­ka na po­li­tič­nih pred­no­stnih na­lo­gah pro­gram vse­bu­je tu­di ukre­pe za spod­bu­ja­nje te­o­re­tič­nih raz­i­skav in med­na­ro­dne­ga po­ve­zo­va­nja na po­dro­čju raz­i­skav in smo jo ob­ja­vi­li tu­di for­mal­no, kar po­me­ni, da so jo ovre­dno­ti­li re­cen­zen­ti in ure­dni­ki, po­da­li ko­men­tar­je in ugo­to­vi­li, da je vre­dna ob­ja­ve v re­vi­ji, ki ob­ja­vlja no­ve ugo­to­vi­tve o mor­skih se­sal­cih. Od­zi­vi so res do­bri in s ce­le­ga sve­ta do­bi­va­mo pro­šnje za pdf član­ka," pra­vi raz­i­sko­va­lec. Za­pr­te zna­no­sti Mo­ri­ge­nos ne prak­ti­ci­ra in ugo­to­vi­tve de­li s ti­sti­mi, ki jih to de­lo za­ni­ma. De­lo je bi­lo vse prej kot lah­ko. Ar­hiv Mo­ri­ge­no­sa je ob­se­gal 56 ti­soč di­gi­tal­nih po­snet­kov del­fi­nov. Iz­med teh so po­i­ska­li vse fo­to­gra­fi­je, na ka­te­rih so obra­zi del­fi­nov in so bi­le do ta­krat prav­za­prav stran­ski pro­dukt opa­zo­vanj, saj cilj raz­i­sko­val­cev ni bi­lo fo­to­gra­fi­ra­nje obra­zov del­fi­nov, prej so ci­lja­li hrb­tne pla­vu­ti, po ka­te­rih so pre­po­zna­va­li del­fi­ne. Fo­to­gra­fij glav del­fi­nov je bi­lo v fo­to­graf­skem ar­hi­vu ne­kaj čez 2000. Na­to je bi­lo tre­ba ugo­to­vi­ti, ka­te­re­mu del­fi­nu pri­pa­da gla­va in ali so bi­li že pre­po­zna­ni po hrb­tnih pla­vu­tih.

ino­va­cij, med dru­gim na­lož­be v 30 vo­dil­nih med­na­ro­dnih po­bud, ki pri­na­ša­jo vza­je­mno ko­rist.

Ko­mi­si­ja za­če­nja tu­di pr­vo fa­zo Evrop­ske­ga sve­ta za ino­va­ci­je. V ob­do­bju med le­to­ma 2018 in 2020 bo iz pro­gra­ma Ob­zor­je 2020 da­la na vo­ljo 2,7 mi­li­jar­de evrov za pod­po­ro ino­va­ci­jam z ve­li­kim tve­ga­njem in ko­rist­mi, da bi ustva­ri­la tr­ge pri­ho­dno­sti.

Pro­gram Ob­zor­je 2020 je do­slej naj­ve­čji okvir­ni pro­gram EU za raz­i­ska­ve in ino­va­ci­je s se­de­mle­tnim (2014–2020) pro­ra­ču­nom v vi­ši­ni 77 mi­li­jard evrov. Ta­ko so do­bi­li 31 del­fi­nov, za ka­te­re so na­tanč­no ve­de­li, ka­te­ri so. Ma­te­ri­al so da­li lju­dem, ki so mo­ra­li po­i­ska­ti pa­re fo­to­gra­fij. "Ena sku­pi­na je bi­la iz­ku­še­na v fo­to­i­den­ti­fi­ka­ci­ji del­fi­nov po pla­vu­tih, ni­so pa bi­li se­zna­nje­ni z na­ši­mi ži­val­mi, dru­ga sku­pi­na pa so bi­li ne­iz­ku­še­ni opa­zo­val­ci, ko­le­gi, ki so si­cer bi­o­lo­gi, a se ne ukvar­ja­jo z del­fi­ni. Se­ve­da so bi­li po­zna­val­ci del­fi­nov bolj­ši pri pre­po­zna­va­nju kot ne­iz­ku­še­ni, am­pak kljub te­mu sta bi­li obe sku­pi­ni ze­lo do­bri. Tu­di ne­iz­ku­še­ni opa­zo­val­ci so se od­re­za­li ve­li­ko bo­lje, kot če bi fo­to­gra­fi­je zlo­ži­li po na­klju­čju. Nji­hov uspeh je bil mno­go bolj­ši od na­ključ­ne­ga. S tem smo do­ka­za­li, da iz­ku­še­ni in tu­di ne­iz­ku­še­ni opa­zo­val­ci lo­či­jo del­fi­ne na pod­la­gi obra­znih po­tez, in to ne gle­de na to, ali so gle­da­li le­vi ali de­sni pro­fil," opi­še Ge­nov. Ugo­to­vi­tev, da ima­jo del­fi­ni do­volj iz­ra­zi­te obra­zne li­ni­je, je po­memb­na iz več ra­zlo­gov. Vzor­ci na hrb­tni pla­vu­ti se lah­ko spre­mi­nja­jo, ob­sta­ja­jo vr­ste, ki ima­jo manj vzor­cev, prav ta­ko jih ni na pla­vu­tih mla­dih

Ti­len Ge­nov

Slo­ven­ski pri­spe­vek k ena­ko­sti

Evrop­ska ko­mi­si­ja je v če­tr­tek raz­gla­si­la no­ve di­gi­tal­ne vi­zi­o­nar­je in po­de­li­la na­gra­de trem zma­go­val­cem na­te­ča­ja za evrop­ske so­ci­al­ne ino­va­ci­je 2017, ki je le­tos obrav­na­val te­mo "po­nov­ni za­gon ena­ko­sti". Med do­bi­tni­ki je tu­di slo­ven­sko pod­je­tje Fe­e­lif, ki je raz­vi­lo mul­ti­me­dij­sko orod­je za sle­pe in sla­bo­vi­dne. Dru­ga dva na­gra­jen­ca sta pod­je­tje iz Zdru­že­ne­ga kra­lje­stva Bu­il­dx, ki je raz­vi­lo sku­pno plat­for­mo za gra­dnjo traj­no­stnih hiš in so­sesk, ter mre­ža za vza­je­mno uče­nje Sa­ga iz Ni­zo­zem­ske. Do­bi­tni­ki so s svo­ji­mi pro­jek­ti uspe­šno in pre­pri­člji­vo po­ka­za­li, ka­ko lah­ko di­gi­tal­ne teh­no­lo­gi­je iz­bolj­ša­jo ži­vlje­nje lju­di. Za na­gra­do bo vsak iz­med njih pre­jel 50.000 evrov.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.