Po­ko­pa­ni v di­a­man­tu

Po kre­mi­ra­nju lah­ko v la­bo­ra­to­ri­ju iz pe­pe­la po­koj­ni­ka iz­de­la­jo di­a­mant, ki je za­res ve­čen

Vecer - - KALEJDOSKOP - Sto­od­sto­tna spo­štlji­vost Ne­ka­te­ri ga vde­la­jo v na­kit

Ob dne­vu spo­mi­na na mr­tve nam v mi­sli po­go­ste­je kot si­cer pri­ha­ja­jo tre­nut­ki, ki smo jih pre­ži­ve­li z že pre­mi­nu­li­mi lju­blje­ni­mi, za­ve­mo pa se tu­di la­stne konč­no­sti. Če­prav nam „dne­va ne po­ve no­be­na prat'ka“, kot je za­pi­sal Pre­še­ren, se vse ži­vlje­nje za­ve­da­mo, da se smr­ti ne bo­mo mo­gli iz­o­gni­ti. In če že ne mo­re­mo iz­bra­ti, kdaj in ka­ko se bo zgo­di­lo, pa je mo­go­če na­čr­to­va­ti, kaj bo z na­mi po­tem. Ne le, da za­va­ro­val­ni­ce po­nu­ja­jo pro­duk­te, s ka­te­ri­mi po­skr­bi­mo za fi­nanč­no plat svo­je­ga po­gre­ba. Do­lo­či­ti je mo­go­če tu­di, kje in ka­ko bo­mo po­ko­pa­ni. V za­dnjem ča­su si pre­cej lju­di za­že­li tu­di raz­tros svo­je­ga pe­pe­la, ob­sta­ja pa še ena mo­žnost – iz pe­pe­la po­koj­ne­ga je mo­go­če iz­de­la­ti di­a­mant.

Di­a­man­te že od pet­de­se­tih let pre­te­kle­ga sto­le­tja iz­de­lu­je­jo sin­te­tič­no, v la­bo­ra­to­ri­ju. V 21. sto­le­tju se je pred­vsem v za­ho­dnem sve­tu ( pred­nja­či­jo ZDA, Ve­li­ka Bri­ta­ni­ja, Švi­ca, Ja­pon­ska, Ni­zo­zem­ska in Nem­či­ja) po­ja­vi­la mo­žnost, da sin­te­tič­ne ka­mne iz­de­la­jo tu­di iz pe­pe­la, ki na­sta­ne s kre­mi­ra­njem. Ta­ko pri­do­blje­ne spo­min­ske di­a­man­te je mo­go­če v ška­tli­ci shra­ni­ti do­ma. To je tu­di ena naj­ve­čjih pred­no­sti spo­min­skih di­a­man­tov: v do­bi, ko se ljud­je – po sve­tu bolj kot v Slo­ve­ni­ji, kjer smo zna­ni po ve­li­ki na­ve­za­no­sti na dom in se ne­ra­di se­li­mo – za­ra­di za­po­sli­tve, par­tner­stva ali dru­gih ra­zlo­gov po­go­sto od­se­li­jo tu­di ti­soč ki­lo­me­trov da­leč, spo­min­ski di­a­mant na­do­me­sti fi­zič­ni obisk gro­ba, za ka­te­re­ga je tre­ba skr­be­ti. Tu­di v Slo­ve­ni­ji se je mo­go­če do­go­vo­ri­ti za iz­de­la­vo spo­min­ske­ga di­a­man­ta iz pe­pe­la po­koj­ni­ka. To mo­žnost od le­ta 2009 po­nu­ja pod­je­tje Po­greb­ne sto­ri­tve Ba­ba­jić iz Ve­le­nja v so­de­lo­va­nju s švi­car­skim pod­je­tjem Al­gor­dan­za, kar v re­to­ro­man­šči­ni po­me­ni spo­min. Pri Al­gor­dan­zi za­go­ta­vlja­jo svo­jim stran­kam sto­od­sto­tno spo­štlji­vost in na­tanč­nost, pre­vze­ti po­šilj­ki do­de­li­jo po­seb­no ko­do, pod ka­te­ro je ves po­sto­pek, od pre­vze­ma pe­pe­la do iz­ro­či­tve di­a­man­ta, na­tanč­no do­ku­men­ti­ran. Po švi­car­sko Bru­še­nje po­seb­ne­ga di­a­man­ta za po­se­ben spo­min

pač. Pri kre­mi­ra­nju od­ra­sle­ga člo­ve­ka na­sta­ne pri­bli­žno 2,5 kg pe­pe­la, za iz­de­la­vo ene­ga di­a­man­ta je po­treb­nih naj­manj 500 gra­mov. Svoj­ci se za­to lah­ko od­lo­či­jo bo­di­si za na­ro­či­lo več di­a­man­tov bo­di­si za žar­ni po­kop pre­o­stan­ka pe­pe­la.

Pred za­čet­kom trans­for­ma­ci­je pe­pel ke­mič­no ana­li­zi­ra­jo, s tem pa do­ku­men­ti­ra­jo iz­vor spo­min­ske­ga di­a­man­ta in obe­nem omo­go­či­jo ustre­zno usmer­ja­nje fi­zi­kal­nih in ke­mič­nih pro­ce­sov, ki sle­di­jo. Z nji­mi lo­či­jo ogljik od ka­li­ja in kal­ci­ja, da ga lah­ko pod vi­so­kim pri­ti­skom in tem­pe­ra­tu­ro spre­me­ni­jo v gra­fit. Ta ko­rak je po­tre­ben, ker je mre­žna struk­tu­ra gra­fi­ta bolj pri­mer­na za rast di­a­man­ta kot amorf­ni ogljik. Gra­fi­tu na­to do­da­jo di­a­man­tni kri­stal, oko­li ka­te­re­ga se bo­do lah­ko iz­o­bli­ko­va­li dru­gi di­a­man­tni kri­sta­li. No­vi di­a­mant pu­sti­jo ra­sti do že­le­ne ve­li­ko­sti, na­to od nje­ga lo­či­jo za­če­tni kri­stal, ga zbru­si­jo in spo­li­ra­jo. Spo­min­ske di­a­man­te pri Al­gor­dan­zi iz­de­la­jo v ve­li­ko­sti od 0,25 do 1,0 ka­ra­ta, v be­li ali mo­dri­ka­sti bar­vi, od­vi­sno od pri­so­tno­sti bo­ra v pe­pe­lu. Zbru­si­jo jih lah­ko v osem oblik in jih na­to shra­ni­jo v lič­ni le­se­ni ša­tu­lji. Po sve­tu si­cer ob­sta­ja­jo tu­di po­nu­dni­ki, ki iz­de­lu­je­jo spo­min­ske di­a­man­te v dru­gih bar­vah.

Pri Al­gor­dan­zi ne­ra­di go­vo­ri­jo o ce­nah svo­jih sto­ri­tev, na nji­ho­vi sple­tni stra­ni je mo­go­če pre­bra­ti zgolj to, da je v Nem­či­ji ce­na 4-ka­ra­tne­ga ne­bru­še­ne­ga di­a­man­ta, iz­de­la­ne­ga pri njih, 4480 evrov. Iz­de­la­va di­a­man­ta tra­ja pet do osem me­se­cev, od­vi­sno od že­le­ne konč­ne ve­li­ko­sti. Ka­men je mo­go­če do­bi­ti tu­di v su­ro­vi obli­ki, bru­še­ne­ga pa lah­ko na­roč­nik od­ne­se k dra­gu­ljar­ju in ga da vde­la­ti v kos na­ki­ta. Če se od­lo­či­te, lah­ko s po­god­bo, pod­pi­sa­no za ča­sa ži­vlje­nja, po­skr­bi­te za trans­for­ma­ci­jo svo­jih po­smr­tnih ostan­kov v di­a­mant. Po­tom­ci vas lah­ko do­be­se­dno no­si­jo na ro­kah, je de­jal eden od na­roč­ni­kov.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.