Doc. dr. An­draž Sto­žer, znan­stve­ni­kV

Vecer - - FRONT PAGE - Do­cJ drJ An­dra; oto;er, dr. med., pred­stoj­nik In­šti­tu­ta za fi­zi­o­lo­gi­jo Me­di­cin­ske fa­kul­te­te Uni­ver­ze v Ma­ri­bo­ru

"Če je naš ur­nik kro­nič­no ne­u­skla­jen z no­tra­njo uro, se po­ve­ča tve­ga­nje za ne­ka­te­re bo­le­zni. Te­ža­ve za člo­ve­ko­vo po­ču­tje in zdrav­je, tu­di hu­de, se po­ja­vi­jo, ka­dar se iz­gu­bi uskla­je­nost med zu­na­njo in no­tra­njo uro."

Drob­na mu­ha, Tvo­jo po­le­tno igro Je po­me­tla stran Mo­ja ne­pa­zlji­va ro­ka.

A ni­sem sam Mu­ha kot ti? In ali ni­si ti Mož kot jaz?

(Wil­li­am Bla­ke, Mu­ha, pre­vod An­draž Sto­žer, od­lo­mek) Dru­ge­ga ok­to­bra sem med po­tjo na me­di­cin­sko fa­kul­te­to na­le­tel na sku­pi­no vin­skih mu­šic. To ni po­se­bej ve­li­ko na­klju­čje. Grozd­je in mošt ima­jo ze­lo ra­de, pa tu­di ju­tra so čas, ko so čez dan naj­bolj ak­tiv­ne, za­ra­di če­sar je vin­ska mu­ši­ca tu­di do­bi­la ro­dov­no ime

Dro­so­phi­la, to­rej ti­sta, ki ima ra­da ro­so. Ena od njih je za­šla v mo­je oko, in med­tem ko je v ko­ni­co zvit ro­bec z nje se­sal sol­ze, sem po­br­skal po spo­mi­nu. Ve­li­ke le ne­kaj mi­li­me­trov ži­vi­jo le ne­kaj dni in nji­ho­va ge­ne­ra­cij­ska do­ba od jaj­če­ca do od­ra­sle ži­va­li je le pri­bli­žno dva te­dna. Na sku­pno sa­mo osmih kro­mo­so­mih (pri nas jih je 46) no­si­jo de­dni za­pis, ki se z na­šim uje­ma v kar 60 od­stot­kih, hkra­ti pa naj­de­mo v njem po­dob­no­sti za kar tri če­tr­ti­ne vseh člo­ve­ških bo­le­zen­skih ge­nov. Ker so ze­lo ne­zah­tev­ne gle­de po­treb po hra­ni in ži­vljenj­skem pro­sto­ru, ne pre­se­ne­ča, da so do­slej po­ma­ga­le do šte­vil­nih po­memb­nih od­kri­tij.

Pr­vo No­be­lo­vo na­gra­do so pri­ne­sle Tho­ma­su Hun­tu Mor­ga­nu le­ta 1933. Med opa­zo­va­njem nji­ho­vih de­dnih te­le­snih la­stno­sti (na pri­mer bar­ve oči) je ugo­to­vil, da se po­seb­na be­la raz­li­či­ca bar­ve oči (si­cer so ti­pič­no rde­če) ve­dno pre­na­ša na spol­nem kro­mo­so­mu, in ta­ko ute­me­ljil te­o­ri­jo, po ka­te­ri so vsi ge­ni, ki no­si­jo za­pis za de­dne la­stno­sti, v po­seb­nih skup­kih ali kom­ple­tih, ime­no­va­nih kro­mo­so­mi, in se kot ta­kšni tu­di pre­na­ša­jo na po­tom­ce, za­to se do­lo­če­ne la­stno­sti ti­pič­no de­du­je­jo sku­paj (re­ci­mo spol in bar­va oči), ne pov­sem ne­od­vi­sno ena od dru­ge. Mor­ga­nov uče­nec Her­mann Jo­se­ph Mül­ler je s po­mo­čjo vin­skih mu­šic pri­šel do No­be­lo­ve na­gra­de za le­to 1946. Po­jav no­ve la­stno­sti, kot je be­la bar­va oči, je po­sle­di­ca spre­mem­be v de­dnem ma­te­ri­a­lu, ki ji pra­vi­mo mu­ta­ci­ja. V Mor­ga­no­vem ča­su so znan­stve­ni­ki ča­ka­li, da so se ta­kšne spre­mem­be po­ja­vi­le sa­me po se­bi, spon­ta­no. Mül­ler pa je v is­ka­nju na­či­na, da bi po­ve­čal po­go­stnost mu­ta­cij, ugo­to­vil, da lah­ko to do­se­že z upo­ra­bo rent­gen­skih žar­kov. Po tem od­kri­tju je po­stal eden naj­bolj go­re­čih sva­ril­cev pred (po­nov­no) upo­ra­bo je­dr­ske­ga orož­ja. Tre­tja na­gra­da, ki je le­ta 1995 šla v ro­ke Chri­sti­a­ne Nüs­sle­in Vol­hard (še­le še­sta žen­ska na­gra­jen­ka za me­di­ci­no), Eri­ca Wi­e­schau­sa in Eda Lewi­sa, je te­me­lji­la na Mül­ler­je­vem pri­sto­pu, ki so ga upo­ra­bi­li za pre­u­če­va­nje em­bri­o­nal­ne­ga ra­zvo­ja vin­ske mu­ši­ce od za­čet­ka v obli­ki ene sa­me ce­li­ce do od­ra­sle­ga or­ga­niz­ma. Po­ka­za­lo se je, da tu­di ta pro­ces v naj­ve­čji me­ri urav­na­va­jo ge­ni in da po­te­ka na po­do­ben na­čin kot pri vin­ski mu­ši­ci tu­di pri člo­ve­ku. Upo­rab­na vre­dnost od­kri­tja je se­ve­da v bolj­šem ra­zu­me­va­nju, od­kri­va­nju in pre­pre­če­va­nju ra­zvoj­nih ano­ma­lij. Tu­di Ri­chard Axel in Lin­da Buck, na­gra­jen­ca za le­to 2004, sta ve­lik del svo­je­ga raz­i­sko­va­nja ču­ta vo­ha opra­vi­la na vin­skih mu­ši­cah in ugo­to­vi­la, da vsa­ka živč­na ce­li­ca na po­vr­ši­ni no­sne slu­zni­ce, ki slu­ži za­zna­va­nju vo­hal­nih dra­žlja­jev iz oko­li­ce, za­zna­va le eno sa­mo vr­sto dra­žlja­jev, in da se vsi živ­ci, za­dol­že­ni za to vr­sto dra­žlja­jev, ste­ka­jo na sku­pno lo­ka­ci­jo v mo­žga­nih. Za­dnja »na­gra­da za vin­ske mu­ši­ce« do­slej je bi­la po­de­lje­na 2011. Po­ve­da­no na­tanč­ne­je, je če­tr­ti­na sku­pne na­gra­de pri­pa­dla Ju­le­su Al­phon­su Ho­ff­man­nu za pi­o­nir­ska do­gna­nja o tem, ka­ko se zač­ne imun­ski od­go­vor na vdor mi­kro­or­ga­niz­mov v te­lo.

Mo­je bli­žnje srečanje z mu­ši­co je do­bi­lo te­ga za­pi­sa vre­dno do­da­tno raz­se­žnost le ma­lo ka­sne­je, ko so ob­ja­vi­li, da so la­vre­a­ti za 2017 Jeffrey Con­nor Hall, Mi­cha­el Mor­ris Ros­ba­sh in Mi­cha­el War­ren Yo­ung za od­kri­tja mo­le­ku­lar­nih me­ha­niz­mov, ki nad­zo­ru­je­jo cir­ka­di­a­ni ri­tem. Cir­ka­di­a­ni ri­tem po­me­ni spre­mi­nja­nje šte­vil­nih fi­zi­o­lo­ških vre­dno­sti z dnev­nim rit­mom (cir­ca, lat. oko­li, okrog, di­es, lat. dan). Med te pa­ra­me­tre spa­da­ta re­ci­mo te­le­sna tem­pe­ra­tu­ra, ki je naj­viš­ja med 4. in 6. uro po­pol­dne in naj­niž­ja 12 ur prej ozi­ro­ma ka­sne­je, in sta­nje za­ve­sti, s spa­njem in bu­dno­stjo, ki se po­ja­vlja­ta na 24 ur. Manj zna­no in ve­li­ko bolj za­ni­mi­vo pa je, da se cir­ka­di­a­no spre­mi­nja tu­di ka­li­ber di­hal­nih po­ti, ta­ko da je naj­manj­ši med 2. in 4. uro zju­traj, za­ra­di če­sar so ta­krat po­go­sti ast­ma­tič­ni na­pa­di. Ma­lo ka­sne­je, okrog 6. ure zju­traj, zač­ne­ta vsak dan ra­sti ar­te­rij­ski tlak in srč­na fre­kven­ca in pri­bli­žno v tem ob­do­bju je naj­ve­čje tve­ga­nje za srč­no in mo­žgan­sko kap. Na po­zna­va­nju teh spre­memb te­me­lji ta­ko ime­no­va­na kro­no­te­ra­pi­ja ozi­ro­ma da­ja­nje zdra­vil v raz­lič­nih de­lih dne­va. Na­gra­jen­ci so s po­mo­čjo vin­skih mu­šic po­ka­za­li, da sko­raj vsa­ka ce­li­ca v te­le­su spre­mi­nja svo­jo de­jav­nost pre­ko dne­va in da je ta no­tra­nji ri­tem ak­tiv­no­sti ne­od­vi­sen od me­nja­va­nja dne­va in no­či v zu­na­njem sve­tu ter da de­lu­je ze­lo po­dob­no v naj­ra­zlič­nej­ših or­ga­niz­mih, od bak­te­rij in ra­stlin, do vin­skih mu­šic in člo­ve­ka. Kljub ome­nje­ni ne­od­vi­sno­sti pa zu­na­nji rit­mi, kot sta re­ci­mo me­nja­va­nje dne­va in no­či in spre­mi­nja­nje hru­pa na ce­sti, pre­ko osre­dnje­ga da­jal­ca rit­ma ozi­ro­ma me­tro­no­ma v mo­žga­nih v nor­mal­nih raz­me­rah sin­hro­ni­zi­ra­jo tik­ta­ka­nje ur v vsa­ki od ce­lic te­le­sa.

Te­ža­ve za člo­ve­ko­vo po­ču­tje in zdrav­je, tu­di hu­de, pa se po­ja­vi­jo, ka­dar se za­ra­di ne­re­dne­ga ži­vljenj­ske­ga rit­ma, na pri­mer od­ho­da v po­ste­ljo in vsta­ja­nja vsak dan ob ne­kem dru­gem ča­su, za­ra­di de­la v več iz­me­nah ali za­ra­di le­tov pre­ko več ča­sov­nih pa­sov iz­gu­bi uskla­je­nost med zu­na­njo in no­tra­njo uro. Več dni lah­ko tra­ja, da se obe uri spet po­rav­na­ta in v vme­snem ča­su ima­mo ljud­je te­ža­ve s spo­mi­nom, pri­pra­vlje­no­stjo za de­lo in s ču­stve­nim od­zi­va­njem. Če je naš ur­nik za­ra­di te­ga ali one­ga ra­zlo­ga kro­nič­no ne­u­skla­jen z no­tra­njo uro, se po­ve­ča tve­ga­nje za ne­ka­te­re vr­ste ra­ka, ne­vro­de­ge­ne­ra­tiv­nih bo­le­zni, za ra­zvoj pre­snov­ne­ga sin­dro­ma in kro­nič­nih vne­tnih bo­le­zni. Ome­nje­ne te­ža­ve in tve­ga­nja je mo­go­če pre­pre­či­ti z iz­o­gi­ba­njem spre­mi­nja­jo­če­mu se iz­men­ske­mu de­lu, s spal­no hi­gi­e­no, ki po­me­ni vsak dan pri­bli­žno ena­ko dolg spa­nec ob pri­bli­žno ena­kem ča­su, in s tem, da na do­pust ali de­lo v ze­lo od­da­lje­ni kraj od­i­de­mo ne­kaj dni prej. Za vse, ki teh na­sve­tov ne mo­re­jo zme­raj upo­šte­va­ti, in za lju­di, ka­te­rih no­tra­nja ura za­ra­di de­dnih mu­ta­cij pre­hi­te­va pov­preč­ni de­lov­nik ali za njim za­o­sta­ja, pa se raz­vi­ja­jo zdra­vi­la, s ka­te­ri­mi bo mo­go­če no­tra­njo uro upo­ča­sni­ti ali po­spe­ši­ti, da se bo uje­la z zu­na­njo.

Ta krat­ki za­pis je za­hva­la vin­skim mu­ši­cam in šte­vil­nim dru­gim ži­va­lim. Od 108 No­be­lo­vih na­grad za me­di­ci­no do­slej jih kar 96 slo­ni na de­lu, opra­vlje­nem na la­bo­ra­to­rij­skih ži­va­lih!

Te­ža­ve za člo­ve­ko­vo po­ču­tje in zdrav­je, tu­di hu­de, se po­ja­vi­jo, ka­dar se iz­gu­bi uskla­je­nost med zu­na­njo in no­tra­njo uro

Fo­to: EPA

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.