Slo­ven­ci varč­ni Evro­pej­ci

600 evrov ne­pri:ako­va­ne­ga iz­dat­ka si lah­ko pri­vo,:i le do­bra po­lo­vi­ca go­spo­dinj­stev

Vecer - - FRONT PAGE - Ni­na Am­brož Naj­bolj varč­ni Šve­di, naj­manj Por­tu­gal­ci Kla­sič­ni var­če­val­ci

Ju­tri ves svet in vsi ze­mlja­ni ne bo­do var­če­va­li, če­tu­di bo sve­tov­ni dan var­če­va­nja. 31. ok­to­ber je bil raz­gla­šen za sve­tov­ni dan var­če­va­nja le­ta 1924 v Mi­la­nu, ko so se tam sre­ča­li pred­stav­ni­ki 700 hra­nil­nic iz 27 dr­žav in iz­po­sta­vi­li po­men var­če­va­nja za ce­lo­tno druž­bo in po­sa­me­zni­ka. Slo­ven­ci ve­lja­jo za var­čen na­rod, Slo­ve­ni­ja po bru­to sto­pnji var­če­va­nja go­spo­dinj­stev na le­stvi­ci evrop­skih dr­žav se­ga pro­ti vr­hu že ne­kaj let. Slo­ven­ci na­me­nja­jo del svo­je­ga de­nar­ja za var­če­va­nje v glav­nem za po­znej­ši na­kup do­lo­če­nih do­brin ali za in­ve­sti­ra­nje. Brez var­če­va­nja na­mreč obi­čaj­no ni­so do­se­glji­ve, zgo­vo­ren pa je sta­ti­stič­ni po­da­tek, ki ka­že na fi­nanč­no ran­lji­vost. Po­stre­že s šte­vil­ko, da bi si ne­pri­ča­ko­va­ni iz­da­tek v vi­ši­ni 600 evrov lah­ko pri­vo­šči­la le do­bra po­lo­vi­ca ozi­ro­ma 55 slo­ven­skih go­spo­dinj­stev. Go­spo­dinj­stva v Slo­ve­ni­ji so la­ni za var­če­va­nje na­me­ni­la sed­mi­no (12,7 od­stot­ka) svo­je­ga do­hod­ka, pre­dla­ni pa kar sla­bih 15 od­stot­kov. Ta­ko se Slo­ve­ni­ja že le­ta uvr­šča v vrh evrop­ske le­stvi­ce, med naj­bolj varč­ne dr­ža­ve čla­ni­ce Evrop­ske uni­je. Po za­dnjih raz­po­lo­žlji­vih po­dat­kih Euro­sta­ta pa se je Slo­ve­ni­ja z lan­skim po­dat­kom uvr­sti­la na pe­to me­sto, pre­dla­ni pa ce­lo na tre­tje. Sta­ti­stič­ni urad na­va­ja, da so la­ni naj­več var­če­va­li Šve­di (18,4 od­stot­ka pri­hod­ka), ena­ko tu­di pre­dla­ni, na­to Fran­co­zi, Ni­zo­zem­ci in Nor­ve­ža­ni. Naj­manj so var­če­va­li An­gle­ži (le 5,2 od­stot­ka bru­to raz­po­lo­žlji­ve­ga do­hod­ka) in Por­tu­gal­ci (4,3 od­stot­ka). Pre­dla­ni so se na za­dnji me­sti le­stvi­ce varč­no­sti uvr­sti­li dr­ža­vlja­ni Ci­pra in La­tvi­je, saj so ime­li ne­ga­tiv­no sto­pnjo var­če­va­nja, Ci­pr­ča­ni in La­tvij­ci so to­rej po­tro­ši­li več, kot je zna­šal nji­hov raz­po­lo­žlji­vi do­ho­dek. To po­me­ni, da so se za­dol­že­va­li.

Bolj kon­kre­tno in laž­je pred­sta­vlji­vo sli­ko bi dal po­da­tek, ko­li­ko zna­ša var­če­val­ni zne­sek, ven­dar sta­ti­sti­ki po­dat­ka o vi­ši­ni raz­po­lo­žlji­ve­ga do­hod­ka po­sa­me­znih dr­ža­vlja­nov, iz ka­te­re­ga bi lah­ko iz- ra­ču­na­li var­če­val­ni zne­sek, ne na­va­ja­jo. A če po­sku­ša­mo pre­ra­ču­na­ti za Slo­ve­ni­jo in upo­šte­va­mo, da je bi­la la­ni slo­ven­ska pov­preč­na ne­to pla­ča do­brih ti­soč evrov, bi v gro­bem lah­ko pre­ra­ču­na­li, da je Slo­ve­nec v pov­pre­čju pri­var­če­val do­brih 120 evrov me­seč­no. In ka­ko var­ču­je­jo Slo­ven­ci? Slo­ven­ska go­spo­dinj­stva so ime­la naj­več fi­nanč­nih sred­stev ozi­ro­ma naj­več pri­hran­kov, sko­raj po­lo­vi­co, v obli­ki vlog in go­to­vi­ne, ne­kaj več kot če­tr­ti­no v del­ni­cah in dru­gem la­stni­škem ka­pi­ta­lu, na­va­ja sta­ti­stič­ni urad. Vsa pre­o­sta­la fi­nanč­na sred­stva so bi­la v obli­ki za­va­ro­vanj in po­koj­nin­skih shem, dru­gih vre­dno­stnih pa­pir­jev in dru­gih ter­ja­tev ter po­so­jil dru­gim. Slo­ven­ci se to­rej kljub niz­kim obre­stnim me­ram na de­po­zi­te ve­či­no­ma še ve­dno od­lo­ča­jo za kla­sič­ne obli­ke var­če­va­nja v obli­ki vlog ali pa ima­jo go­to­vi­no

Ana­li­ti­ki pra­vi­jo, da bo­do za­ra­di sta­ra­nja pre­bi­val­stva vse ak­tu­al­nej­še po­koj­nin­ske she­me

Fo­to: An­drej PETELINŠEK

Zve­za po­tro­šni­kov Slo­ve­ni­je sva­ri pred tve­ga­nji var­če­va­nja v krip­to­va­lu­tah.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.