Re­ka zma­go­val­cev

Po­slov­ni mo­del Lju­bljan­ske­ga ma­ra­to­na ni­ka­kor ni usmer­jen k po­tro­šni­ku, te­ka­ču. Če ne bi or­ga­ni­za­tor­ji pre­va­li­li stro­škov vr­hun­ske­ga pro­gra­ma na re­kre­a­tiv­ce in bi jih po­kri­li spon­zor­ji, bi bi­la star­tni­na niž­ja

Vecer - - FRONT PAGE - Uroš Esih

Da je re­kre­a­tiv­ni tek v Slo­ve­ni­ji do­ži­vel raz­mah, naj­bo­lje ilu­stri­ra šte­vi­lo te­ka­čev na vče­raj­šnjem, že 22. Lju­bljan­skem ma­ra­to­nu, na ka­te­rem jih je te­klo re­kor­dno šte­vi­lo, 28 ti­soč. Pri­re­di­tev nav­du­šu­je, a od­pi­ra tu­di ka­kšno vpra­ša­nje po­slov­ne­ga mo­de­la v lo­vu na re­kor­de. Če je la­ni Lju­bljan­ske­mu ma­ra­to­nu no­vi ča­sov­ni re­kord od­ne­sel ne­spo­ra­zum in tek naj­bolj­ših po na­pač­ni pro­gi, ga je to­krat od­pih­nil mo­čan ve­ter. Kljub te­mu ima ve­li­ko zma­go­val­cev, med nji­mi pa je za­go­to­vo tu­di Ma­ri­bor­čan­ka Šte­fka Ve­gan, ki je de­set­ki­lo­me­tr­sko pre­iz­ku­šnjo pre­ma­ga­la v in­va­lid­skem vo­zič­ku. Na­sle­dnje le­to bo pre­ma­ga­la 21 ki­lo­me­trov, je sme­lo na­po­ve­da­la. (šr)

Te­ka­ška vne­ma in ev­fo­ri­ja v Slo­ve­ni­ji še ve­dno ne po­pu­šča­ta. Sploh re­kre­a­tiv­ni tek, za tek­mo­val­ne­ga te­ga ni­ka­kor ne mo­re­mo tr­di­ti, je v Slo­ve­ni­ji do­ži­vel ve­li­ki raz­mah. Naj­bolj to ilu­stri­ra­jo šte­vil­ke te­ka­čev na lju­bljan­skem ma­ra­to­nu. Na le­to­šnji že dva­in­dvaj­se­ti edi­ci­ji je te­klo re­kor­dno šte­vi­lo te­ka­čev. Več kot 18 ti­soč se jih je po­me­ri­lo na re­kre­a­tiv­nih raz­da­ljah na 42, 21 in 10 ki­lo­me­trov. Pra­vih ma­ra­ton­cev je med nji­mi le manj­ši­na, ne­kaj več kot 2500, osta­lo so pol­ma­ra­tn­ci in te­ka­či na de­set ki­lo­me­trov. K re­kre­a­tiv­nim te­ka­čem je tre­ba pri­šte­ti še vse otro­ške, šol­ske in sre­dnje­šol­ske te­ke, ki se jih je ude­le­ži­lo oko­li de­vet ti­soč te­ka­ških na­ra­ščaj­ni­kov. Sku­paj je to­rej na le­to­šnjem Lju­bljan­skem ma­ra­to­nu te­klo oko­li 28 ti­soč te­ka­čev, kar pred­sta­vlja že sko­raj od­sto­tek in pol ce­lo­tne slo­ven­ske po­pu­la­ci­je.

Ti­soč re­kre­a­tiv­cev pla­ča za ke­nij­ske­ga te­ka­ča

Ker je ma­ra­ton ko­mer­ci­al­na pri­re­di­tev, pa iz le­ta v le­to ve­čja ude­lež­ba re­kre­a­tiv­nih te­ka­čev, ki pla­ča­jo star­tni­no od 30 do 40 evrov na ose­bo, po­me­ni tu­di vsa­ko le­to ve­čji za­slu­žek za or­ga­ni­za­tor­ja Ti­ming Lju­blja­na, ki je re­gi­stri­ran kot dru­štvo, ne pod­je­tje. La­ni je 15.429 te­ka­čev vpla­ča­lo za star­tni­ne sko­raj 588 ti­soč evrov, kar je pred­sta­vlja­lo oko­li 45 od­stot­kov vseh pri­hod­kov or­ga­ni­za­tor­jev. Osta­lo pri­spe­va­jo še spon­zor­ji in Me­stna ob­či­na Lju­blja­na. Le­tos je pri­ja­vlje­nih do­brih 18 ti­soč ude­le­žen­cev, za­to bo iz­plen od star­tnin so­raz­mer­no viš­ji kot la­ni. Pro­ra­čun le­to­šnje­ga ma­ra­to­na zna­ša 1,439.472 evrov, kar je na pri­mer več kot pro­ra­ču­ni ve­či­ne mo­štev v pr­vi slo­ven­ski no­go­me­tni li­gi. Naj­več pri­ne­se­jo kot ome­nje­no star­tni­ne, spon­zor­ji v pri­re­di­tvi pre­po­zna­va­jo ve­lik ko­mer­ci­a­li in­te­res, za­to pri­ma­kne­jo tre­tji­no de­nar­ja ozi­ro­ma 420 ti­soč evrov, 200 ti­soč evrov pa pri­ma­kne lju­bljan­ska ob­či­na. V za­dnjih le­tih je Lju­bljan­ski ma­ra­ton znan v šir­ši jav­no­sti po lo­vu za re­kor­dom. Or­ga­ni­za­tor­ji ga na­po­ve­du­je­jo vsa­ko le­to, za­to si pri­za­de­va­jo pri­pe­lja­ti bolj­še tu­je te­ka­če, pred­vsem ke­nij­ske in eti­o­pij­ske. A lov na ma­ra­ton­ske re­kor­de ni po­ce­ni. Va­blje­nim vr­hun­skim ma­ra­ton­cem, za ka­te­re mo­ra or­ga­ni­za­tor po­kri­ti star­tni­ne, na- gra­de, stro­ške po­ti in bi­va­nje, je v le­to­šnjem pro­ra­ču­nu re­zer­vi­ra­nih 213.401 evrov. Re­kor­der lju­bljan­ske­ga ma­ra­to­na pa po­leg 30 ti­soč evrov za zma­go do­bi še do­da­tnih tri ti­soč evrov za re­kord pro­ge, ne­kaj bo­nu­sa za čas, pa še star­tni­no, sku­paj oko­li 40 ti­soč evrov.

Ker s šte­vi­lom te­ka­čev vsa­ko le­to ra­ste­jo tu­di star­tni­ne, je pri do­hod­kov­no šib­kej­ših dr­ža­vlja­nih vse več ne­go­do­va­nja nad pre­vi­so­ki­mi star­tni­na­mi. Pred­se­dnik or­ga­ni­za­cij­ske­ga od­bo­ra An­drej Raz­drih je na ti­skov­ni kon­fe­ren­ci ob pred­sta­vi­tvi le­to­šnje­ga ma­ra­to­na za­tr­dil, da so star­tni­ne Lju­bljan­ske­ga ma­ra­to- na niž­je kot dru­god po Evro­pi, vse­ka­kor pa ni­so ode­ru­ške, kot je bi­lo mo­go­če pre­bra­ti v ne­ka­te­rih me­dij­skih za­pi­sih. A dej­stvo je, da bi star­tni­na na Lju­bljan­skem ma­ra­to­nu lah­ko bi­la niž­ja. To po­ka­že eno­stav­ni iz­ra­čun v na­da­lje­va­nju.

Po­slov­ni mo­del Lju­bljan­ske­ga ma­ra­to­na je zgra­jen ta­ko, da mo­ra­jo na­va­dni re­kre­a­tiv­ni te­ka­či, ki pla­ča­jo star­tni­no, po­kri­ti tek­mo­val­ni ozi­ro­ma eli­tni del ma­ra­to­na, od ka­te­re­ga ni­ma­jo prav no­be­ne ko­ri­sti. V tem po­slu in lo­vu za re­kor­dom slu­ži­jo le iz­bra­ni atle­ti, po­sre­dni­ki in me­ne­džer­ji teh atle­tov. Za­sta­vlja se vpra­ša­nje, ali je eli­tni tek­mo­val­ni del ma­ra­to­na ne­o­b­ho­den, za­kaj ga ne po­kri­je­jo spon­zor­ji, če bi bi­li pri­pra­vlje­ni to sto­ri­ti. Lju­bljan­ski ma­ra­ton re­zul­tat­sko ni­ko­li ne bo ujel naj­ve­čjih ma­ra­to­nov na sve­tu, kot so na pri­mer ber­lin­ski, lon­don­ski ali bo­ston­ski. V čem je to­rej smi­sel, da se na ma­ra­to­nu, ki je v osno­vi re­kre­a­tiv­ni in na ka­te­rem je 99,9 od­stot­ka ude­le­žen­cev po­pol­nih te­ka­ških ama­ter­jev, ve­dno lo­vi re­kord pro­ge. Or­ga­ni­za­tor­ji na­mreč ne skri­va­jo am­bi­cij, da Lju­bljan­ske­mu ma­ra­to­nu vsa­ko le­to z re­kor­dom pro­ge ne­ko­li­ko zra­ste rej­ting, kar pri­va­bi na­sle­dnje le­to ne­ko­li­ko draž­je vr­hun­ske te­ka­če. Na ta na­čin je tek­mo­val­ni pro­gram vsa­ko le­to draž­ji. Za ilu­stra­ci­jo: oko­li ti­soč re­kre­a­tiv­cev z vpla­ča­no star­tni­no je po­treb­nih, da po­kri­je­jo le na­gra­do zma­go­val­ca, ki po­sta­vi re­kord.

Be­o­grad je me­ri­lo, ne Ber­lin

S te­ga vi­di­ka je po­pol­no­ma ne­spre­je­mlji­vo spre­ne­ve­da­nje or­ga­ni­za­tor­jev, da so slo­ven­ski te­ka­či lah­ko sreč­ni, da ne pla­ču­je­jo ta­ko vi­so­kih star­tnin kot te­ka­ški ko­le­gi na Za­ho­du na naj­bolj pre­po­znav­nih sve­tov­nih ma­ra­to­nih, kjer so ce­ne nad 100 evri. Slo­ve­ni­ja s svo­jim stan­dar­dom in stro­ški bolj kot na Za­hod gra­vi­ti­ra na Za­ho­dni Bal­kan. In če po­gle­da­mo ce­ne star­tnin za ma­ra­to­ne v Za­gre­bu ali v Be­o­gra­du, vi­di­mo, da so okrog 20 evrov. Be­o­grad je ma­ra­ton­sko me­ri­lo za Lju­blja­no, ne Ber­lin. Ob vsem po­ve­da­nem si ve­lja na kon­cu za­po­mni­ti be­se­de Raz­dri­ha, ki je jav­no za­tr­dil, da je Lju­bljan­ski ma­ra­ton me­stna pri­re­di­tev in vse fi­nan­ce nad­zi­ra Me­stna ob­či­na Lju­blja­na: "Vr­hun­ski del pla­ču­je­jo spon­zor­ji, ki k sre­či vi­di­jo po­memb­nost tek­mo­val­ne­ga de­la ma­ra­to­na."

Fo­to: BOBO

Or­ga­ni­za­tor­ji ne skri­va­jo am­bi­cij, da Lju­bljan­ske­mu ma­ra­to­nu vsa­ko le­to z re­kor­dom pro­ge ne­ko­li­ko zra­ste rej­ting.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.