Hi­trost in al­ko­hol DšeE ubi­ja­ta

Lro­me­tna var­nost na slo­ven­skih ce­stah se iz­bolj­šu­je, manj je mr­tvih in po­ško­do­va­nih, ugo­ta­vlja­jo pri Agen­ci­ji za var­nost pro­me­ta in na po­li­ci­ji

Vecer - - FRONT PAGE - Šte­vec

Pro­me­tna var­nost na slo­ven­skih ce­stah se iz­bolj­šu­je, manj je mr­tvih in po­ško­do­va­nih, naj­po­go­stej­ši vzro­ki za ne­sre­če pa so še ve­dno ne­pri­la­go­je­na hi­trost, al­ko­hol in ne­pra­vil­na stran ozi­ro­ma smer vo­žnje.

Sta­nje pro­me­tne var­no­sti se po dveh le­tih iz­bolj­šu­je, lan­sko šte­vi­lo umr­lih ude­le­žen­cev je bi­lo naj­manj­še v za­dnjih 60 le­tih, manj je bi­lo tu­di pro­me­tnih ne­sreč, hu­je ter laž­je po­ško­do­va­nih v ne­sre­čah,“je na vče­raj­šnji ti­skov­ni kon­fe­ren­ci po­ve­dal di­rek­tor Agen­ci­je za var­nost pro­me­ta (AVP) Igor Ve­lov. La­ni je na slo­ven­skih ce­stah umr­lo 106 lju­di, 24 manj kot le­ta 2016, hu­do po­ško­do­va­nih je bi­lo 831 (19 manj kot v le­tu 2016), laž­je po­ško­do­va­nih pa 6875 (731 manj kot le­ta 2016). "S ta­kšnim pro­me­tnim sta­njem se pri­bli­žu­je­mo na­čr­tu za po­lo­vi­co zmanj­ša­ti šte­vi­lo mr­tvih na na­ših ce­stah do le­ta 2022 in vi­zi­ji nič mr­tvih na na­ših ce­stah. Gle­de na­pred­ka pri iz­bolj­ša­nju pro­me­tne var­no­sti to pri­pi­su­je­mo do­bre­mu so­de­lo­va­nju vla­dnih in ne­vla­dnih or­ga­ni­za­cij, ki de­lu­je­jo na po­dro­čju pro­me­tne var­no­sti, ter lo­kal­nim sve­tom za pre­ven­ti­vo in vzgo­jo,“je po­u­da­ril Ve­lov.

S po­drob­nej­šo ana­li­zo lan­sko­le­tnih pro­me­tnih ne­sreč so pri AVP ugo­to­vi­li, da so naj­po­go­stej­ši vzro­ki za "Opa­zno zmanj­ša­nje vseh vrst po­škodb ude­le­žen­cev v pro­me­tu, še zla­sti pa zmanj­ša­nje šte­vi­la umr­lih in hu­do te­le­sno po­ško­do­va­nih, nas lah­ko nav­da­ja z op­ti­miz­mom in hkra­ti opo­gu­mlja, da se bo Slo­ve­ni­ja v pri­ho­dnje pri­bli­ža­la pro­me­tno naj­bolj var­nim in raz­vi­tim dr­ža­vam," je v ime­nu AMZS o lan­sko­le­tni pro­me­tni var­no­sti de­jal Ju­re Ko­stanj­šek, vod­ja po­dro­čja za var­no mo­bil­nost. Na­tanč­nej­ša ana­li­za po­dat­kov pa vzbu­ja tu­di za­skr­blje­nost, pra­vi, saj je moč ugo­to­vi­ti, da bi lah­ko bi­lo s pra­vil­nim rav­na­njem ude­le­žen­cev šte­vi­lo umr­lih v pro­me­tnih ne­sre­čah še bi­stve­no manj­še. Kar 35 od­stot­kov vo­z­ni­kov, ki so la­ni iz­gu­bi­li ži­vlje­nje v pro­me­tnih ne­sre­čah, ni upo­ra­bi­lo var­no­stne­ga pa­su, med po­tni­ki v vo­zi­lih pa je de­lež ta­kih, ki ni­so upo­ra­bi­li var­no­stne­ga pa­su, še ve­čji – kar 40 od­stot­kov. Skrb zbu­ja tu­di po­da­tek, da je le de­se­ti­na med umr­li­mi ko­le­sar­ji upo­ra­blja­la za­šči­tno če­la­do. (epl)

Vslo­ven­skih za­vo­dih za pre­sta­ja­nje za­por­ne ka­zni že več kot dvaj­set let opo­zar­ja­jo od­go­vor­ne na po­manj­ka­nje pra­vo­so­dnih po­li­ci­stov in dru­gih za­po­sle­nih v za­po­rih, je na vče­raj­šnji ti­skov­ni kon­fe­ren­ci po­u­da­ril pred­se­dnik Sin­di­ka­ta dr­žav­nih or­ga­nov Slo­ve­ni­je Fran­či­šek Verk. Za­po­sle­ni v za­po­rih ima­jo do­volj 20-le­tnih obljub o ure­di­tvi nji­ho­ve­ga po­lo­žaj, za­to od od­go­vor­nih zah­te­va­jo za­po­sli­tev do­da­tnih pra­vo­so­dnih po­li­ci­stov in dru­gih stro­kov­nih de­lav­cev, spo­što­va­nje de­lov­no­prav­ne za­ko­no­da­je in ure­di­tev de­lov­nih po­go­jev. "Pra­vi­ce za­pr­tih oseb se ne­neh­no po­ve­ču­je­jo, če­sar jim si­cer ne opo­re­ka­mo, saj je tre­ba spo­što­va­ti nji­ho­vo člo­več­nost in do­sto­jan­stvo, po dru­gi stra­ni pa dr­ža­va ni­ma de­nar­ja za do­da­tne za­po­sle­ne v za­po­rih, kar je ne­za­sli­ša­no," je bil kri­ti­čen Verk.

V za­po­rih bi za ne­mo­te­no de­lo ne­mu­do­ma po­tre­bo­va­li za de­set od­stot­kov več pra­vo­so­dnih po­li­ci­stov (tre­nu­tno jih je za­po­sle­nih ne­kaj manj kot pet­sto), ven­dar že vsa le­ta re­šu­je­jo ka­dro­vsko sti­sko ta­ko, da pra­vo­so­dni po­li­ci­sti opra­vlja­jo šte­vil­ne nad­u­re, “kar gre pre­ko vseh ra­zu­mnih me­ja,“pra­vi Verk. “La­ni so za­po­sle­ni v za­po­rih in pre­vzgoj­nem za­vo­du Ra­de­če opra­vi­li oko­li 70.000 nad­ur, od te­ga kar 21 ti­soč v na­šem naj­ve­čjem za­po­ru na Do­bu pri Mir­ni. Za­ra­di te­ga med za­po­sle­ni­mi pri­ha­ja do pre­o­bre­me­nje­no­sti, bol­ni­ških od­so­tno­sti in te­ga, da sko­raj­da ni­so Za­por­sko dvo­ri­šče lju­bljan­ske­ga za­po­ra je la­ni ne­kaj­krat pre­le­ta­val dron (brez­pi­lo­tno le­ta­lo), tu­di med pro­te­stom pri­por­ni­kov, za­to je bi­la o dro­nih ob­ve­šče­na po­li­ci­ja. Na­ta­ša Puč­ko, ti­skov­na pred­stav­ni­ca lju­bljan­ske po­li­cij­ske upra­ve, nam je spo­ro­či­la, da so bi­li po­li­ci­sti o pre­le­tih dro­na nad lju­bljan­skim za­po­rom ob­ve­šče­ni v pe­tih pri­me­rih, in si­cer 7., 9., 10. in 13. ok­to­bra ter 5. no­vem­bra, ko je bil iz dro­na od­vr­žen vo­dni ba­lon. Po na­ših po­dat­kih na pra­vo­so­dne­ga po­li­ci­sta. Puč­ko­va do­da­ja, do so o pre­le­tih dro­na po­li­ci­sti ob­ve­sti­li Jav­no agen­ci­jo za ci­vil­no le­tal­stvo Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je ter pri­stoj­no to­žil­stvo. Pre­le­ti z dro­ni pa ne pred­sta­vlja­jo ka­zni­ve­ga de­ja­nja. La­ni je na slo­ven­skih ce­stah umr­lo 1L6 lju­di.

na­sta­nek pro­me­tnih ne­sreč še ve­dno ne­pri­la­go­je­na hi­trost, al­ko­hol in ne­pra­vil­na stran ozi­ro­ma smer vo­žnje. V lan­skem le­tu so bi­li na na­ših ce­stah naj­bolj ogro­že­ni mo­to­ri­sti, ki ve­dno bolj pre­ce­nju­je­jo svo­je spo­sob­no­sti.

Naj­hu­je je bi­lo v po­mla­dan­skih me­se­cih, od mar­ca do ma­ja, ko je na na­ših ce­stah umr­lo kar 40 lju­di ozi­ro­ma 38 od­stot­kov vseh umr­lih ude­le­žen­cev ce­stne­ga pro­me­ta v lan­skem le­tu. Po­le­tni me­se­ci so bi­li var­nej­ši kot pre­te­kla le­ta. Po­se­bej iz­sto­pa sep­tem­ber, saj je bil me­sec z naj­manj­šim šte­vi­lom umr­lih v za­dnjem 25-le­tnem ob­do­bju.

Vod­ja sek­tor­ja pro­me­tne po­li­ci­je na Ge­ne­ral­ni po­li­cij­ski upra­vi Ivan Ka­pun je po­u­da­ril, da je bi­lo med umr­li­mi v pro­me­tnih ne­sre­čah naj­več vo­z­ni­kov oseb­nih av­to­mo­bi­lov (32), 24 vo­z­ni­kov mo­tor­nih ko­les, 18 po­tni­kov v vo­zi­lih, enajst ko­le­sar- s svo­ji­mi dru­ži­na­mi," je do­dal Verk. Po be­se­dah pred­se­dni­ka sin­di­ka­ta lju­bljan­ske­ga za­po­ra Mi­ra­na La­vra­ča je v lju­bljan­skem za­po­ru naj­ve­čji pro­blem, ki je vsa­ko le­to ve­čji, po­manj­ka­nje pra­vo­so­dnih po­li­ci­stov pri sprem­stvu za­pr­tih oseb na so­di­šča in v zdra­vstve­ne usta­no­ve. V lju­bljan­skem za­po­ru bi nuj­no po­tre­bo­va­li vsaj 20 no­vih pra­vo­so­dnih po­li­ci­stov.

Pred­se­dnik sin­di­ka­ta ma­ri­bor­ske­ga za­po­ra Ka­mil Fras je opo­zo­ril na pro­blem var­no­sti. Ta je po nje­go­vih be­se­dah za­ra­di po­manj­ka­nja ka­dra v ma­ri­bor­skem za­po­ru tre­nu­tno na mi­ni­mu­mu. Za­to je nji­hov sin­di­kat od­go­vor­ne že več­krat opo­zo­ril, naj se ure­di­jo stan­dar­di in nor­ma­ti­ve o de­lu v za­po­rih ter se skle­ne ko­lek­tiv­na po­god­bo za za­po­sle­ne v za­po­rih.

Verk je do­dal, da so za­po­ri v sis­tem dr­žav­ne upra­ve ume­šče­ni le kot uprav­ni or­ga­ni v ran­gu ura­da, "ki de­lu­je­jo brez ustre­znih var­no­stnih, pe­da­go­ških in zdra­vstve­nih nor­ma­ti­vov, kar da­je mo­žnost jev in de­set pe­šcev. "La­ni je po­li­ci­ja ka­zno­va­la 350 ti­soč ude­le­žen­cev v pro­me­tu, 116 ti­soč vo­z­ni­kov za­ra­di pre­hi­tre vo­žnje, 48 ti­soč za­ra­di ne­u­po­ra­be var­no­stne­ga pa­su, 365 ti­soč je bi­lo opra­vlje­nih al­ko­te­stov, od te­ga jih je bi­lo 14 ti­soč po­zi­tiv­nih, po­li­ci­ja pa je za­se­gla tu­di 4500 av­to­mo­bi­lov vo­z­ni­kom brez vo­z­ni­ške­ga iz­pi­ta ali po­vra­tni­kom ce­stno-pro­me­tnih pre­kr­škov," je še po­u­da­ril Ka­pun.

Igor Ve­lov je še do­dal, da bo­do le­tos za iz­bolj­ša­nje pro­me­tne var­no­sti v AVP za sto od­stot­kov po­ve­ča­li sred­stva za de­lo­va­nje sve­tov za pre­ven­ti­vo in vzgo­jo v ce­stnem pro­me­tu na lo­kal­ni rav­ni ter za ne­vla­dne or­ga­ni­za­ci­je. Ivan Ka­pun pa je po­u­da­ril, da bo po­li­ci­ja le­tos po­seb­no po­zor­nost na­me­ni­la po­ve­ča­nju nad­zo­ra pro­me­ta ter po­e­no­sta­vi­tvi pre­kr­škov­ne­ga po­stop­ka, ki še ve­dno pred­sta­vlja te­ža­vo pri iz­va­ja­nju učin­ko­vi­te­ga nad­zo­ra hi­tro­sti na ce­stah. Po­sku­ša­li pa bo­do za­go­to­vi­ti do­da­tne po­li­ci­ste za nad­zor pro­me­ta. pov­sem ne­stro­kov­nim od­lo­či­tvam, ko gre za na­lo­ge va­ro­va­nja in stro­kov­no obrav­na­vo vseh struk­tur oseb, ki jim je bi­la od­vze­ta pro­stost."

Verk je opo­zo­ril tu­di na ne­za­do­stno in ne­kva­li­te­tno opre­mo pra­vo­so­dnih po­li­ci­stov, "ki je za­sta­re­la, no­ve opre­me je pre­ma­lo, vsa za­šči­tna sred­stva pa tu­di ni­so ustre­zne kva­li­te­te ter v ustre­znih ko­li­či­nah". Kri­ti­čen pa je bil tu­di do po­manj­ka­nja de­la za za­pr­te ose­be, ker naj bi to po nje­go­vem po­me­ni­lo ogro­ža­nje var­no­stne si­tu­a­ci­je v za­po­rih. “Ne- pro­me­tnih ne­sreč so la­ni obrav­na­va­li po­li­ci­stiJ lju­di je umr­lo za­ra­di ne­pri­la­go­je­ne hi­tro­stiJ lju­di je umr­lo za­ra­di vo­žnje pod vpli­vom al­ko­ho­laJ pro­mi­la je bi­la pov­preč­na sto­pnja al­ko­ho­li­zi­ra­no­sti usta­vlje­nih vo­z­ni­ko­vJ Sin­di­ka­list Ka­mil Fras opo­zar­ja, da je za­ra­di po­manj­ka­nja pra­vo­so­dnih po­li­ci­stov v ma­ri­bor­skem za­po­ru var­nost na mi­ni­mu­mu.

za­po­sle­ni za­por­ni­ki bo­do še na­prej pred­sta­vlja­li do­da­tni var­no­stni pro­blem, saj bo­do ta­ko lah­ko še na­prej 24 ur na dan raz­mi­šlja­li le o tem, ka­ko za­pol­ni­ti svoj za­por­ski dan, ki ga mno­gi za­pol­ni­jo z ile­gal­ni­mi po­sli, kar pov­zro­ča kon­flik­tne si­tu­a­ci­je in po­ve­ča­no na­si­lje med za­por­ni­ki,“je še bil oster Verk. Ok­to­bra la­ni je pri­šlo naj­prej do spon­ta­ne­ga upo­ra ne­ka­te­rih pri­por­ni­kov v lju­bljan­skem za­po­ru, čez ne­kaj dni pa še do upo­ra ob­so­jen­cev v za­po­ru na Do­bu. Upo­ri so bi­li po ne­kaj urah kon­ča­ni, di­rek­tor URSIKS Jo­že Po­dr­žaj pa je po do­god­kih od­re­dil nad­zo­ra nad de­lom za­po­sle­nih, ki so ukre­pa­li nad upor­ni­ki. "Nad­zo­ra v no­be­nem od za­vo­dov ni­sta ugo­to­vi­la po­memb­nej­ših ne­pra­vil­no­sti pri po­sto­pa­nju za­po­sle­nih. V ZPKZ Lju­blja­na pa smo ugo­to­vi­li, da je pri upo­ru pri­šlo do ene­ga pri­me­ra pre­ti­ra­ne upo­ra­be pri­sil­ne­ga sred­stva, za­ra­di če­sar je bi­lo za­po­sle­ne­mu iz­re­če­no opo­zo­ri­lo," so nam spo­ro­či­li iz URSIKS.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.