Ga­sil­ci so mo­ra­li od­ga­nja­ti ra­do­ve­dne­že

V do­slej naj­ve­čjem po­ža­ru na se­ve­rovzho­du Slo­ve­ni­je ju­ni­ja v Lju­to­me­ru je v večdnev­nem ga­še­nju so­de­lo­va­lo 483 ga­sil­cev

Vecer - - POMURJE - Raz­mi­šlja­li tu­di o eva­ku­a­ci­ji Stres za ga­sil­ce

Opra­vlje­na je bi­la ana­li­za po­ža­ra, ki je 8. ju­ni­ja la­ni v Lju­to­me­ru po­pol­no­ma uni­čil 2000 kva­dra­tnih me­trov po­slov­nih pro­sto­rov druž­be Eko Plast­kom za pre­de­la­vo od­pa­dnih sveč. Po­velj­nik Pro­sto­volj­ne­ga ga­sil­ske­ga dru­štva (PGD) Lju­to­mer in vod­ja in­ter­ven­ci­je Du­šan Hu­nja­di je v ana­li­zi pov­zel, da se je z ognje­ni­mi zu­blji v do­slej naj­ve­čjem po­ža­ru na se­ve­rovzho­du Slo­ve­ni­je bo­ri­lo 483 ga­sil­cev, kar 257 ga­sil­cev pa je bi­lo na no­gah pr­ve ure - pr­vo noč - in­ter­ven­ci­je. Alarm je bil spro­žen ob 21.21. Na te­re­nu so bi­la ta­krat vsa naj­so­dob­nej­ša vo­zi­la po­mur­skih ga­sil­cev, sku­paj 59, med nji­mi tu­di ze­lo zmo­glji­vi ga­sil­ski le­stvi mur­sko­so­bo­ških in gor­nje­rad­gon­skih ga­sil­cev. Hu­nja­di se v svo­ji 34- le­tni ka­ri­e­ri ope­ra­tiv­ne­ga ga­sil­ca s po­ža­rom ta­kih raz­se­žno­sti še ni sre­čal. Ker je go­rel sta­rej­ši objekt, ve­li­ko ni­so mo­gli sto­ri­ti, Hu­nja­di pa svo­je­mu mo­štvu ni do­vo­lil ga­si­ti v no­tra­njo­sti objek­ta za­ra­di ne­var­no­sti, da se zru­ši tež­ko sta­ro ostreš­je, kar se je na­po­sled res zgo­di­lo. Ga­še­nje sta obe­nem ote­že­va­li vi­so­ka tem­pe­ra­tu­ra in za­žga­na od­pa­dna pla­sti­ka na tleh. Med po­ža­rom se je po Lju­to­me­ru ši­ril vonj po pa­ra­fi­nu in dru­gih vne­tlji­vih sno­veh, dim, ki se je vil s po­ža­ri- šča, pa je bil vi­den ce­lo z od­da­lje­ne­ga Go­rič­ke­ga in iz Len­da­ve. "Pre­i­gra­va­li smo ve­li­ko sce­na­ri­jev. Kaj, če se dim obr­ne pro­ti me­stu? Ob ga­še­nju po­ža­ra in bra­nje­nju so­se­dnjih objek­tov, na ka­te­re bi se lah­ko bil raz­ši­ril ogenj, smo raz­mi­šlja­li, kam bi eva­ku­i­ra­li 3200 lju­di. Bi­lo je stre­sno, za­res stre­sno," je opi­so­val ga­si­lec Hu­nja­di.

Ve­li­ko je bi­lo stor­je­ne­ga v pe­tek, ko je ga­sil­cem na po­moč pri­le­tel tu­di vo­ja­ški he­li­kop­ter in od­vr­gel ve­čjo ko­li­či­no vo­de - 30 ti­soč li­trov - iz ba­bin­ske gra­mo­z­ni­ce na zo­gle­ne­lo skla­di­šče, svo­je pa je dan po­zne­je pri­spe­val tu­di dež. "Vo­di­ti in uskla­je­va­ti ta­ko ve­li­ko in­ter­ven­ci­jo je bil iz­je­men psi­hič­ni na­por. Ne­neh­no smo mo­štvo ro­ti­ra­li, pa­zi­ti smo mo­ra­li na več ne­var­no­sti, mo­ji fan­tje pa so se ta­ko sre­ča­li z ve­li­kim fi­zič­nim na­po­rom in vro­či­no," je še opi­sal po­velj­nik PGD Lju­to­mer.

In­ter­ven­ci­jo ob do­slej naj­ve­čjem po­ža­ru na se­ve­rovzho­du dr­ža­ve je vsaj ne­ko­li­ko olaj­ša­lo tu­di to, da so ga­sil­ci že med sa­mim po­sre­do­va­njem ime­li na vo­ljo do­volj na­pit­kov in ener­gij­skih plo­ščic, po kon­ča­ni iz­me­ni pa to­pel obrok. Po po­pi­su stro­škov je in­ter­ven­ci­ja sta­la 200 ti­soč evrov. Ne le ga­še­nju, pre­cej po­zor­no­sti so ga­sil­ci ti­sto ju­nij­sko noč mo­ra­li na­me­ni­ti tu­di ra­do­ve­dne­žem, ki so is­ka­li sle­her­ni na­čin, ka­ko pri­ti bli­zu pri­zo­ri­šču in se­ve­da ognje­ne zu­blje ove­ko­ve­či­ti. Do­kler jih po­li­ci­sti ni­so od­gna­li, so ta­ki za­ple­ti prav ta­ko pov­zro­ča­li stres ga­sil­cem, ki so

zgo­di­la lan­sko zi­mo, ko sta se lo­ti­li fo­to­gra­fi­ra­nja sla­do­le­dnih lučk. "Vsi ve­mo, ka­ko je po­zi­mi. V sta­no­va­njih vsi ku­ri­mo, mid­ve pa sva mo­ra­li fo­to­gra­fi­ra­ti 30 lučk. Ko sva jih ne­kaj vze­li iz mo­de­lov, so se prej­šnje že sko­raj sta­li­le. Od­pr­ta so bi­la okna, vra­ta, Na­ta­ša je mo­ra­la ime­ti oble­če­no be­lo ma­ji­co s krat­ki­mi ro­ka­vi. Ker ni­sva ime­li do­volj le­du, sva luč­ke spro­ti hla­di­li kar na za­mr­znje­nem fi­žo­lu," je iz­ku­šnjo ori­sa­la blo­ger­ka. Ka­sne­je je bi­la prav ta fo­to­gra­fi­ja iz­bra­na za naj­bolj­šo na­slov­ni­co v re­vi­ji z re­cep­ti. Tu­di nju­ni dru­ži­ni sku­paj pre­ži­vi­ta ve­li­ko ča­sa, prej­šnje po­le­tje so bi­li sku­paj na mor­ju. Kot sta de­ja­li, so na do­pu­stu vsi ku­ha­li in pe­kli, tu­di otro­ci so z ve­se­ljem po­ma­ga­li. "Pri­pra­vlja­li smo sve­žo, lo­kal­no hra­no, di­rek­tno iz mor­ja. Že od otro­štva ho­dim na mor­je na is­to me­sto, ta­ko da od tam že dol­go po­znam tu­di 'ba­ko Lu­ce', ki me je mar­si­kaj na­u­či­la o ra­stli­nah," je po­ve­da­la Far­te­lje­va.

Si­cer pa av­to­ri­ca blo­ga ku­ha pred­vsem lo­kal­no hra­no, ra­da obu­ja ga­sil­cev je bi­lo na pr­vi in­ter­ven­ci­ji. ga­sil­cev je so­de­lo­va­lo v večdnev­nem po­sre­do­va­nju. ur ga­sil­ske­ga de­la je bi­lo opra­vlje­ne­ga. mi­li­jo­ne li­trov vo­de in 5000 li­trov pe­ni­la so po­ra­bi­li ga­sil­ci. ga­sil­skih vo­zil je so­de­lo­va­lo. tlač­nih po­sod ali je­klenk ki­si­ka so ga­sil­ci upo­ra­bi­li za di­ha­nje med ga­še­njem. se bo­ri­li z rde­čim pe­te­li­nom. "Za­me oseb­no si­cer naj­več šte­je, da no­be­den od ga­sil­cev v in­ter­ven­ci­ji ni bil re­sne­je p oško­do­van, bi­lo je le ne­kaj žu­ljev, eden od ga­sil­cev pa je bil v bol­ni­šni­ci en dan na opa­zo­va­nju, ker je vdih­nil vro­če hla­pe," je še v ana­li­zi ra­zlo­žil iz­ku­še­ni ga­sil­ski ča­stnik.

V Po­li­cij­ski upra­vi Mur­ska So­bo­ta ( PUMS) so o tem po­ža­ru po­ve­da­li, da je bil ogenj v stav­bi, dol­gi 80 in ši­ro­ki 25 me­trov, v ka­te­ri so bi­li od­pa­dne sve­če, pla­sti­ka in pa­ra­fin, pod­ta­knjen. Po be­se­dah Su­za­ne Ra­uš iz PUMS so tu­kaj­šnji kri­mi­na­li­sti na mur­sko­so­bo­škem dr­žav­nem to­žil­stvu zo­per ne­zna­ne­ga sto­ril­ca vlo­ži­li ka­zen­sko ovad­bo za­ra­di ka­zni­ve­ga de­ja­nja po­ži­ga. Po­li­cij­ski pre­i­sko­val­ci so to­rej z ovad­bo ura­dno po­tr­di­li, da je šlo za po­žig, ven­dar kdo je osu­mlje­nec in ali je mor­da osu­mljen­cev za sto­ri­tev te­ga ka­zni­ve­ga de­ja­nja več, še ne ve­do. "Kri­mi­na­li­sti na­da­lju­je­jo zbi­ra­nje ob­ve­stil," je po­ja­sni­la ti­skov­na pred­stav­ni­ca po­mur­ske po­li­ci­je.

pre­k­mur­ske re­cep­te star­šev in ba­bic, v ka­te­re se tru­di vna­ša­ti mo­der­ne po­gle­de. Kot sta de­ja­li obe, ima­ta pov­sem dru­gač­na zna­ča­ja, raz­lič­no pa je tu­di nju­no mne­nje o do­lo­če­nih stva­reh. A kot ka­že, ju rav­no to do­pol­nju­je. Plo­hlo­va ra­da de­la z lju­dmi, ze­lo zgo­daj se je tu­di od­lo­či­la za po­klic me­di­cin­ske se­stre. "Že ko smo se kot otro­ci igra­li par­ti­za­ne in nem­ce, sem bi­la jaz ve­dno me­di­cin­ska se­stra, ker je bi­lo ve­dno tre­ba ne­ko­ga po­vi­ti," se je po­ša­li­la za­po­sle­na v Do­sor­ju. Med po­go­vo­rom je Plo­hlo­va obi­sko­val­cem za­u­pa­la tu­di, da je bi­la v ča­su štu­di­ja na hu­ma­ni­tar­ni od­pra­vi v Afri­ki, kjer so ce­pi­li otro­ke in jih mar­si­kaj na­u­či­li.

Obe go­stji sta za­go­vor­ni­ci vztraj­no­sti in tru­da, saj to po nju­nem mne­nju vo­di do uspe­ha v ži­vlje­nju. Ur­ška Far­telj se je de­ni­mo ku­ha­ti na­u­či­la še­le po roj­stvu pr­ve­ga otro­ka, zdaj pa si ži­vlje­nja brez ku­li­na­rič­ne­ga blo­ga ne zna pred­sta­vlja­ti. To de­lo ji po­ma­ga tu­di pre­ma­go­va­ti bo­le­zen mi­šic in ko­sti, s ka­te­ro ži­vi. "Ko vsak dan pi­šem, tre­ni­ram svo­jo ko­or­di­na­ci­jo, iz­bolj­šal se mi je spo­min, to je ne­ke vr­ste zdra­vi­lo za to bo­le­zen," je oce­ni­la Far­te­lje­va.

Fo­to: Ju­re ZAUNEKER

Ga­še­nje je ter­ja­lo iz­je­mno po­žr­tvo­val­nost ga­sil­cev.

Fo­to: Ines BALER

Ur­ška Far­telj (na le­vi) in Na­ta­ša Plohl sta pred­sta­vi­li svo­ji ži­vljenj­ski po­ti.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.