Šef NLB ima do­volj ome­je­va­nja

Ob obi­sku upra­ve NLB v Ma­ri­bo­ru smo se po­go­var­ja­li z nje­nim pred­se­dni­kom Bla­žem Bro­dnja­kom. Tu­kaj do­mi­nan­tni NKBM je na­po­ve­dal kon­ku­ren­co

Vecer - - FRONT PAGE - Ur­ban Čer­vek

Na­po­ve­da­li ste ve­čjo pri­so­tnost NLB na Šta­jer­skem, kaj kon­kre­tno to po­me­ni, ši­ri­tev mre­že po­slo­val­nic?

"Ne bo­mo se nuj­no ši­ri­li v smi­slu po­ve­ča­nja šte­vi­la po­slo­val­nic. Se bo­mo pa ši­ri­li v smi­slu ak­tiv­no­sti. Uva­ja­mo mo­bil­ne eki­pe. So­de­lav­ci, za­dol­že­ni za so­de­lo­va­nje z go­spo­dar­stvom, so že mo­bil­ni, na­ša am­bi­ci­ja je, da se po­ja­vlja­mo na dvo­ri­ščih strank in da tem ni tre­ba pri­ti v po­slo­val­ni­co. Ena­ko ve­lja za po­slo­va­nje s pre­bi­val­stvom. Ima­mo mo­bil­no eki­po, ki pri­de k stran­kam na dom. Stan­dar­dne tran­sak­cij­ske sto­ri­tve pa pre­na­ša­mo na di­gi­tal­no plat­for­mo. Že zdaj lah­ko do­bi­te kre­dit ta­koj pre­ko sple­tne apli­ka­ci­je do vi­ši­ne 15.000 evrov, če ste na­ša stran­ka in če vas po­zna­mo. Mi vsak dan osve­žu­je­mo bo­ni­te­tne oce­ne svo­jih strank."

Stran­ke to­rej ka­te­go­ri­zi­ra­te? "Vsak dan za­vr­ti­mo toč­ko­va­nje ce­lo­tne­ga por­t­fe­lja strank. In te lah­ko do­bi­jo po­tro­šni­ški kre­dit do vi­ši­ne 15.000 evrov do pet let, od­vi­sno od kre­di­tne spo­sob­no­sti, de­nar na­ka­zan v ne­kaj mi­nu­tah na račun, tu­di sre­di no­či. Sem pre­iz­ku­sil sam. Kar je lah­ko v do­lo­če­nih si­tu­a­ci­jah ze­lo po­memb­no, na pri­mer če se vam v tu­ji­ni kaj zgo­di in nuj­no po­tre­bu­je­te ve­čjo vso­to de­nar­ja. To je pra­va re­vo­lu­ci­ja."

To je lah­ko tu­di sku­šnja­va za stran­ke.

"Saj da­nes stran­kam vsa­ka ban­ka ta­ko re­koč me­če de­nar v hr­bet. Mi ga po­so­ja­mo stran­kam, za ka­te­re ve­mo, da si to lah­ko pri­vo­šči­jo. Po­sta­vi­li smo kri­te­ri­je, ki one­mo­go­ča­jo zlo­ra­bo te po­nud­be. V na­sle­dnjem ko­ra­ku bo­mo ta­kšno sto­ri­tev po­nu­di­li za kar­tič­ni li­mit. Na­to pri­de še sto­ri­tev vi­deo kle­pe­ta pre­ko sple­tne apli­ka­ci­je. To je funk­ci­o­nal­nost, ki ne po­tre­bu­je več kla­sič­ne­ga for­ma­ta po­slo­val­ni­ce, za­to tu­di ne na­čr­tu­je­mo ši­ri­tve mre­že po­slo­val­nic. V Ma­ri­bo­ru smo ga ce­lo zmanj­ša­li, ob­sto­je­če pa pri­la­ga­ja­mo po­go­vo­ru s stran­ka­mi o kom­ple­ksnej­ših sto­ri­tvah, ži­vljenj­skih od­lo­či­tvah, kot je na pri­mer sta­no­vanj­ski kre­dit. Pri tem stran­ka po­tre­bu­je na­svet v ži­vo. Tu­kaj so še po­koj­nin­ska var­če­va­nja, upra­vlja­nje pre­mo­že­nja in dru­go. Še več, ne bo­mo po­nu­ja­li le sta­no­vanj­skih kre­di­tov, am­pak na­kup sta­no­va­nja v pa­ke­tu, v so­de­lo­va­nju s po­nu­dni­ki sta­no­vanj. Šte­vi­la po­slo­val­nic to­rej ne po­ve­ču­je­mo, am­pak iz­bolj­šu­je­mo ka­ko­vost sto­ri­tve."

Ka­kšno pov­pra­še­va­nje va­ša ban­ka za­zna­va na te­re­nu? Kdo pov­pra­šu­je po kre­di­tih? "V tem tre­nut­ku je po­ve­ča­no pov­pra­še­va­nje v vseh se­gmen­tih strank. Na­vse­za­dnje ima­mo sko­raj pe­tod­sto­tno go­spo­dar­sko rast. Iz­ra­zi­to je po­ve­ča­nje pov­pra­še­va­nja po po­tro­šni­ških po­so­ji­lih, sta­no­vanj­ska so na re­kor­dnem ni­vo­ju. Zdaj je po­stal ome­ji­tve­ni de­jav­nik pro­i­zvo­dnja sta­no­vanj. Sta­no­vanj pri­manj­ku­je, v Lju­blja­ni sploh, tam so se ce­ne v krat­kem ob­do­bju po­ve­ča­le za 40 do 50 od­stot­kov. Pov­pra­še­va­nje je bi­stve­no viš­je, kot je po­nud­ba, saj se de­set let ni gra­di­lo."

Ka­ko bo­ste ban­ke pre­pre­či­le po­no­vi­tev zgod­be iz­pred de­se­tih let, saj se­da­nje raz­me­re ze­lo spo­mi­nja­jo na ob­do­bje pred kri­zo; niz­ke obre­sti, vi­so­ka po­nud­ba kre­di­tov, po­ve­če­va­nje cen ne­pre­mič­nin, hi­tra rast po­tro­šnje ...

"Ban­ke bo­mo tež­ko pre­pre­či­le no­vo kri­zo. Tre­ba bo brz­da­ti ape­ti­te jav­ne­ga sek­tor­ja, da se struk­tur­ni pri­manj­kljaj zmanj­ša. Na­ko­pi­če­ni dolg av­to­mat­sko po­me­ni slab­šo kon­di­ci­jo v pri­ha­ja­jo­čem upa­du go­spo­dar­ske ak­tiv­no­sti. Kot sem že re­kel ob ne­ki pri­lo­žno­sti; ka­ko se lah­ko po­go­var- ja­mo o dvi­gu plač v jav­nem sek­tor­ju, če pa ta ustvar­ja iz­gu­bo - v smi­slu, da ima pro­ra­čun pri­manj­kljaj. Ko bo pri­šlo do ni­hlja­ja nav­zdol, bo uda­rec to­li­ko ve­čji, dolg bo z na pri­mer 70 od­stot­kov BDP na­ra­sel na 90 od­stot­kov ... Kdo nam bo po­tem ho­tel po­so­di­ti de­nar?"

Pa vlo­ga bank? V prej­šnji kri­zi so se ban­ke zna­šle v ze­lo ne­za­vi­dlji­vem po­lo­ža­ju za­ra­di vi­so­ke za­dol­že­no­sti v tu­ji­ni s krat­ko­roč­ni­mi vi­ri. Ka­ko ste zdaj pri­pra­vlje­ni na mo­re­bi­tno kri­zo?

"Zdaj smo v ra­di­kal­no bolj­šem po­lo­ža­ju. Te­ža­va je si­cer struk­tu­ra vi­rov, saj i ma­mo sko­raj že 80 od­stot­kov vlog na vpo­gled, za­ra­di niz­kih obre­stnih mer na­mreč upa­da de­lež ve­za­nih vlog, ki so dol­go­roč­ni vir. Tu je do­lo­če­no struk­tur­no tve­ga­nje. Si­cer pa smo v bi­stve­no bolj­ši kon­di­ci­ji, NLB-sku­pi­na je ime­la ob prej­šnji kri­zi za 3,5 mi­li­jar­de ob­ve­zno­sti do med­na­ro­dnih fi­nanč­nih in­sti­tu­cij, zdaj pa ima­mo za pet mi­li­jard li­kvi­dno­stnih re­zerv. Se v ce­lo­ti sa­mi re­fi­nan­ci­ra­mo in ni­smo od­vi­sni od zu­na­njih vi­rov. Ima­mo bi­stve­no ve­čji ob­seg de­po­zi­tov kot kre­di­tov. Banč­ni sek­tor je li­kvi­dno­stno bolj ro­bu­sten, prav ta­ko ka­pi­tal­sko. Pred kri­zo je bil de­lež osnov­ne­ga ka­pi­ta­la 6,5 od­stot­ka, zdaj je kar 16 od­stot­kov. Tu­di go­spo­dar­ski sek­tor je do­zo­rel in se za­ve­da bre­me­na pre­se­žne za­dol­že­no­sti."

Iz­ku­šnja kri­ze je bi­la hu­da.

"Se­ve­da, po­me­ni­la je ka­tar­zo za vse. Zdaj go­spo­dar­stve­ni­ki tri­krat pre­mi­sli­jo, pre­den se po­go­var­ja­jo o fi­nan­ci­ra­nju s kre­di­tom. Go­spo­dar­stvo je to­rej pre­vi­dnej­še, ne ta­ko kot pre­bi­val­stvo, ki hi­tro iz­gu­bi kom­pas in ima kra­tek zgo­do­vin­ski spo­min. Za­dnje dni v de­cem­bru smo na pri­mer ko­maj pol­ni­li ban­ko­ma­te, ta­ko ve­li­ko pov­pra­še­va­nje je bi­lo po go­to­vi­ni. To se še ni zgo­di­lo. Po­tro­šnja je to­rej v pol­nem za­le­tu, ne­pre­mič­ni­ne so v po­ra­stu, po­glej­te vro­či­co pri krip­to­na­lož­bah … De­set let smo bi­li v kr­ču, zdaj pa se je od­pr­lo."

Ka­ko ve­li­ko bre­me za po­slo­va­nje NLB so za­ve­ze, ki jih je Slo­ve­ni­ja da­la evrop­ski ko­mi­si­ji v za­me­no za do­ka­pi­ta­li­za­ci­jo le­ta 2013 in ki ome­ju­je­jo po­slo­va­nje NLB?

"Mi tr­di­mo, da smo svoj del na­lo­ge iz­pol­ni­li. Ime­li smo na­črt pre­struk­tu­ri­ra­nja in po­slov­ne za­ve­ze, ki so se iz­te­kle ko­nec le­ta 2017 in so bi­le na na­ših ple­čih. Tr­di­mo, da smo v ban­ki svo­je na­re­di­li in da ni več no­be­ne­ga ra­zlo­ga, da bi se ban­ko še na­prej ko­mer­ci­al­no ome­je­va­lo. In da je ka­kr­šna­ko­li ta­kšna za­ve­za Slo­ve­ni­je ali zah­te­va evrop­ske ko­mi­si­je ne­pra­vič­na, ne­po­šte­na in ne­so­raz­mer­na. Šti­ri le­ta so bi­la do­volj, vse za­ve­ze smo spo­što­va­li. To po­me­ni, da kljub pre­se­žni li­kvi­dno­sti ne sme­mo fi­nan­ci­ra­ti strank čez me­jo, kjer so viš­je mar­že, kjer so ve­li­ki in­fra­struk­tur­ni pro­jek­ti in kjer mi ne mo­re­mo so­de­lo­va­ti. Ome­ji­tve po­me­ni­jo, da ne sme­mo ku­pi­ti ka­kšne od bank v dru­gih dr­ža­vah in si s tem okre­pi­ti položaja na tu­jih tr­gih. Ti­pi­čen pri­mer je Sr­bi­ja. Mi smo edi­na med­na­ro­dna ban­čna sku­pi­na, ki je v tej re­gi­ji pri­so­tna na več kot treh tr­gih - in ima tu­kaj tu­di se­dež. Za­to me bo­li krat­ko­vi­dnost, ko so ne­ka­te­ri po- zi­va­li NLB, naj pač pro­da hče­rin­ske ban­ke. Hče­rin­ske ban­ke so ven­dar naj­bolj do­bič­ko­no­sne! Po dru­gi sta­ni so hče­rin­ske druž­be na ob­mo­čju nek­da­nje Ju­go­sla­vi­je iz­je­mno po­memb­ne za in­te­re­se slo­ven­ske­ga go­spo­dar­stva, ker ima­mo tam do­stop do in­for­ma­cij, strank, od­pi­ra­mo vra­ta. In ti­sti, ki ni krat­ko­vi­den, bi mo­ral ra­zu­me­ti tu­di di­plo­mat­ske in po­li­tič­ne di­men­zi­je dej­stva, da je NLB sis­tem­ska in­sti­tu­ci­ja v ce­lo­tni re­gi­ji."

"Za­dnje dni v de­cem­bru smo ko­maj pol­ni­li ban­ko­ma­te"

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Blaž Brodnjak je pred­sta­vil am­bi­ci­je NLB v Ma­ri­bo­ru in šir­še.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.