Dre­ves ne bo­do po­di­ra­li

Po­sta­vi­li bo­do spo­me­nik ru­skim vo­ja­kom. Za spo­me­nik Bo­ri­su Ki­dri­ču, ki so ga že dva­krat oskru­ni­li, pa se še ne ve, ali bo na­šel me­sto v bo­do­čem kra­ju dru­že­nja

Vecer - - Pomurje - Spo­me­nik ru­skim vo­ja­kom Del zgo­do­vin­ske po­ti

Do ob­čin­ske­ga pra­zni­ka, ki ga v Ki­dri­če­vem obe­le­žu­je­jo 25. ju­ni­ja, bo ob­mo­čje okrog nek­da­nje­ga spo­me­ni­ka Bo­ri­su Ki­dri­ču (1912-1953) ure­je­no kot park spo­mi­nov, kraj, ka­mor bo­do za­ha­ja­li do­ma­či­ni - obe­nem pa bo na­me­njen obu­ja­nju spo­mi­nov za vse obi­sko­val­ce, ki v vse ve­čjem šte­vi­lu pri­ha­ja­jo v Ki­dri­če­vo v že­lji, da bi obu­di­li spo­mi­ne na pr­vo sve­tov­no voj­no, ko je tod de­lo­va­lo ta­bo­ri­šče Stern­thal. "Pred le­tom so nam za­mi­sel o po­sta­vi­tvi ki­pa ru­skim voj­nim uje­tni­kom pred­sta­vi­li čla­ni na­še­ga zgo­do­vin­ske­ga dru­štva in pred­stav­ni­ki Ru­ske fe­de­ra­ci­je. Pro­stor oko­li spo­me­ni­ka Bo­ri­su Ki­dri­ču, ki je za­dnja le­ta pro­pa­dal, spo­me­nik pa so pred sed­mi­mi le­ti ne­znan­ci ukra­dli, med le­to­šnji no­vo­le­tni­mi pra­zni­ki pa po­nov­no oskru­ni­li, bo­mo zdaj ure­di­li po za­mi­sli kra­jin­ske­ga ar­hi­tek­ta Bo­štja­na Od­pr­tje par­ka spo­mi­nov pa ne bo edi­na od­mev­nej­ša pri­do­bi­tev v ob­či­ni Ki­dri­če­vo, saj naj bi še kak me­sec pred tem od­pr­tjem kon­ča­li pr­vi del ure­ja­nja špor­tno-re­kre­a­cij­ske­ga cen­tra gra­mo­z­ni­ca Ple­ter­je, kjer bo že le­tos mo­go­če kam­pi­ra­ti.

Zdru­že­nje rej­cev pra­ši­čev Or­mož in Dru­štvo An­to­no­va­nje na Ko­gu sta kot že ne­kaj za­dnjih let tu­di to­krat raz­pi­sa­la na­te­čaj za iz­bor naj­bolj­še­ga li­kov­ne­ga ali li­te­rar­ne­ga de­la ter fo­to­gra­fi­je in filmč­ka na te­mo re­je pra­ši­čev. V njih mla­di pri­ka­zu­je­jo ljud­ske obi­ča­je, ko­li­ne, pra­vlji­ce o pra­šič­kih, ži­vlje­nje in pre­hra­nje­va­nje pra­ši­čev ter ka­ko vi­di­jo pra­šič­ke v pri­ho­dno­sti. Va­u­de in ob so­de­lo­va­nju z Za­vo­dom za var­stvo kul­tur­ne de­di­šči­ne," pra­vi An­ton Le­sko­var, žu­pan ob­či­ne Ki­dri­če­vo.

Ne že­li pa na­po­ve­do­va­ti, ali bo mo­re­bi­tna ko­pi­ja do­pr­sne­ga ki­pa Ki­dri­ču, ki ga je le­ta 1973 iz­de­lal ki­par Vik­tor Goj­ko­vič, kdaj spet na­šla svo­je me­sto v par­ku. Bo pa tam za­go­to­vo spo­me­nik ru­skim vo­ja­kom, v pri­ho­dnje pa bo­do v par­ku po­sta­vi­li še ka­kšno spo­min­sko obe­lež­je. Kot do­da­ja­jo na ob­či­ni Ki­dri­če­vo, se bo park raz­te­zal na ob­mo­čju sla­bih 50 arov, za kar bo­do mo­ra­li od­ku­pi­ti ne­kaj ze­mljišč od No­ve Lju­bljan­ske ban­ke.

Za­mi­sel o ure­di­tvi par­ka spo­mi­nov so v Ki­dri­če­vem šir­ši jav­no­sti pred­sta­vi­li sre­di te­dna, ko je idej­ni na­črt, ki iz­ha­ja iz treh v za­čet­ku ure­je­nih kro­gov z ze­le­ni­ca­mi, ure­je­ni­mi kro­žni­mi pot­mi, jav­no raz­sve­tlja­vo, klopmi in še ka­kšni­mi ele­men­ti, tu­di igra­li za otro­ke, ki pri­spe­va­jo k oko­lju in lju­dem pri­je­tni ure­di­tvi, po­drob­ne­je pred­sta­vil

Na na­te­čaj, to­kra­tni je bil de­se­ti, je pri­spe­lo 129 li­kov­nih del in vi­deo film, a med nji­mi ni bi­lo no­be­ne­ga li­te­rar­ne­ga pri­spev­ka ali fo­to­gra­fi­je. Stro­kov­na ko­mi­si­ja je iz vrt­cev pre­je­la 45 li­kov­nih del. Naj­bolj­še so po nje­ni oce­ni pri­spe­va­li Nejc No­vak in Stel­la No­vak iz vrt­ca Ivanj­kov­ci ter Jan Hor­vat iz vrt­ca Na­vi­han­ček v Sre­di­šču ob Dra­vi. Iz pr­ve in dru­ge tri­a­de je pri­spe­lo 71 li­kov­nih del. Ko­mi­si­ja je na­gra­di­la V Ki­dri­če­vem za­če­nja­jo ure­ja­ti park spo­mi­nov po za­mi­sli Bo­štja­na Va­u­de. Bo­štjan Va­u­da, ki po­u­dar­ja, da "ob­sto­je­ča dre­ve­sa ohra­nja­mo, bo­mo pa ja­vor­jem, hra­stom, aka­ci­ji ... do­da­li še ka­kšno cve­to­če dre­vo". Pre­dla­ga­no ure­di­tev par­ka bo mo­go­če ši­ri­ti in v pri­ho­dnje do­pol­ni­ti s še ka­kšnim kro­gom ure­di­tve. Park spo­mi­nov naj bi ta­ko v Ki­dri­če­vem po­stal kraj dru­že­nja, kjer bo po tra­vi mo­go­če ho­di­ti, na njej pa tu­di po­se­de­ti in, kot ka­že raz­pra­va, po­sta­ti tu­di ob ka­kem vo­dnem ele­men­tu. Da je v par­ku tre­ba ure­di­ti pi­tnik, so­gla­ša­jo vsi na pred­sta­vi­tvi pri­so­tni, ki pre­dla­ga­jo, da naj bo ure­di­tev ta­kšna, da ne bo va­bi­la ne­bo­di­jih­tre­ba obi­sko­val­cev. Sreč­ko Štajn­ba­her, Li­kov­ni iz­del­ki na ste­nah te­lo­va­dni­ce spre­mlja­jo Čur­ka­ri­ja­do že de­set let. Ja­na Ču­ri­na, Mi­šo To­ma­žič, Ni­ka No­va­ka, La­no Ma­ri­nič ter Ale­ksa Ko­cja­na. Iz tre­tje tri­a­de so naj­bo­lje oce­ni­li iz­del­ke Tja­še Sla­vi­nec, Mar­ti­na Do­gše in Ka­tje Puč­ko. Na­gra­do pa je med sed­mi­mi iz­del­ki pre­je­la Ma­te­ja Ple­ha iz OŠ Stan­ka Vra­za. Ko­mi­si­ja je na­gra­di­la tu­di film­ček Ale­ša Štru­cla o ko­li­nah.

Vsa de­la z na­te­ča­ja bo­do na ogled od 13. do 15. ja­nu­ar­ja v pro­sto­rih Osnov­ne šo­le na Ko­gu. Na­gra­de bo­do po­de­li­li na Čur­ka­ri­ja­di, pri­re­di­tvi ob oce­nje­va­nju ka­šna­tih klo­bas (čurk), ki bo v ko­go­vski šol­ski te­lo­va­dni­ci po­te­ka­la ju­tri, v so­bo­to, 13. ja­nu­ar­ja, od 14. ure. (dlž) vod­ja ma­ri­bor­ske ob­moč­ne eno­te Za­vo­da za var­stvo kul­tur­ne de­di­šči­ne, za­mi­sel Ki­dri­ča­nov, da v svo­ji sre­di ure­di­jo park spo­mi­nov, poz­dra­vlja: "Gre za pro­stor, ki omo­go­ča po­sta­vi­tev še ka­kšne­ga spo­min­ske­ga obe­lež­ja, obe­nem pa se lah­ko raz­vi­je v kraj ne sa­mo zgo­do­vin­ske de­di­šči­ne, pač pa tu­di kul­tur­no-tu­ri­stič­ne po­nud­be."

Ob­či­na Ki­dri­če­vo za ure­di­tev par­ka spo­mi­nov iz ob­čin­ske­ga pro­ra­ču­na na­me­nja 100 ti­soč evrov. De­la bo­do ste­kla ta­koj, ko bo vre­me to do­pu­šča­lo, ure­di­tev pa so za­u­pa­li

Gle­da­li­ška sku­pi­na, ki de­lu­je pri Kul­tur­nem dru­štvu Fran­ca Ksa­vra Me­ška pri Sve­tem To­ma­žu pri Or­mo­žu, je v le­to­šnji gle­da­li­ški se­zo­ni pri­pra­vi­la pred­sta­vo Mo­ža je za­ta­ji­la. S ko­me­di­jo, ki jo je do­ma­ča pu­bli­ka odlič­no spre­je­la, bo zdaj so­de­lo­va­la tu­di na ob­moč­nem Lin­har­to­vem sre­ča­nju od­ra­slih gle­da­li­ških sku­pin.

Kot na­po­ve­du­je re­ži­ser­ka pred­sta­ve Jo­ži­ca Rajh, si bo mo­go­če nji­ho­vo pred­sta­vo v Do­mu kul­tu­re pri Sv. To­ma­žu ogle­da­ti no­coj, v pe­tek, 12. ja­nu­ar­ja, in v ne­de­ljo, 14. ja­nu­ar­ja, ob 18. uri. Nji­ho­vo igro si bo ogle­dal in jo oce­nil stro­kov­ni spre- de­lav­cem ob­čin­ske­ga jav­ne­ga pod­je­tja Vz­dr­že­va­nje in gra­dnje.

Po ob­či­ni Ki­dri­če­vo že po­te­ka zgo­do­vin­ska pot, ki je del kra­jev­ne tu­ri­stič­ne po­nud­be. Zgo­do­vin­ska po­ho­dna tu­ri­stič­na pot, ime­no­va­na Po po­ti zgo­do­vi­ne, obi­sko­val­ce po­pe­lje sko­zi pre­te­klost Ki­dri­če­ve­ga. Le­ta 2014, ko je Evro­pa obe­le­ži­la 100-le­tni­co pri­čet­ka pr­ve sve­tov­ne voj­ne, so s stro­kov­no po­mo­čjo Zgo­do­vin­ske­ga dru­štva Ki­dri­če­vo po­sta­vi­li pr­vih de­set in­for­ma­tiv­nih ta­bel, ki sko­zi be­se­do in iz­vir­ne fo­to­gra­fi­je obu­ja­jo po­do­be nek­da­nje­ga av­stro- ogr­ske­ga ta­bo­ri­šča za voj­ne uje­tni­ke, re­zerv­nih vo­ja­ških bol­ni­šnic in dru­gih objek­tov, ki so bi­li tod po­sta­vlje­ni pred več kot sto le­ti. Pot do­pol­nju­je­jo šte­vil­ni sme­ro­ka­zi, ne­ka­te­ri opre­mlje­ni z raz­lič­ni­mi po­na­zo­ri­tva­mi in ski­ca­mi da­nes ne­zna­nih objek­tov. De­la na tu­ri­stič­no-zgo­do­vin­ski po­ti pa se­ve­da s tem še ni­so kon­ča­na in jih čla­ni zgo­do­vin­ske­ga dru­štva še na­da­lju­je­jo. mlje­va­lec sre­čanj od­ra­slih gle­da­li­ških sku­pin, gle­da­li­ški igra­lec in re­ži­ser Raj­ko Stu­par.

V pred­sta­vi na­sto­pa­jo Ja­ni Ra­u­šl, Blan­ka Ko­si Ra­u­šl, Ju­li­jan Ma­tja­šič, Ma­tjaž Li­po­v­šek, Bo­štjan Geč, Ol­ga Maj­cen in Ni­ka Ci­zerl. Za brez­hib­no de­lo­va­nje odr­ske teh­ni­ke skr­bi Franc Ci­zerl, še­pe­tal­ki sta Mar­ta Plohl in Ire­na Rajh, ko­or­di­na­tor­ji pred­sta­ve pa Ani­ca Ci­zerl, Jer­ne­ja Bez­jak in Ivan Rajh. (dlž) Pri Sve­tem To­ma­žu ima­jo uspe­šno gle­da­li­ško sku­pi­no.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.