Ključ­ni dne­vi za za­kon

Pre­dlog za­ko­na o sa­na­ci­ji Ce­lja je na ve­li­ko ogor­če­nje Ci­vil­ne ini­ci­a­ti­ve Ce­lje zmi­ni­ra­la okolj­ska mi­ni­stri­ca Ire­na Maj­cen

Vecer - - CELJSKO - Jim mar ni za zdrav­je otrok? Raz­pra­va, na­to gla­so­va­nje

Pri spre­je­ma­nju za­ko­na o sa­na­ci­ji Celj­ske ko­tli­ne, ki ga je ko­nec ja­nu­ar­ja v par­la­men­tar­no pro­ce­du­ra vlo­ži­la celj­ska po­slan­ka SMC Ja­nja Slu­ga, se za­ple­ta. Dan po kul­tur­nem pra­zni­ku je vla­da iz­pe­lja­la do­pi­sno se­jo, na ka­te­ri je mi­ni­str­stvo za oko­lje in pro­stor z mi­ni­stri­co Ire­no Maj­cen na če­lu ja­sno po­ve­da­lo, da pre­dlo­ga ne pod­pi­ra.

"Vla­da se za­ve­da pro­ble­ma­ti­ke sa­na­ci­je de­gra­di­ra­ne­ga oko­lja, pri če­mer me­ni, da je tre­ba k re­še­va­nju te na ob­mo­čju ce­lo­tne Slo­ve­ni­je, to­rej tu­di na ob­mo­čju Celj­ske ko­tli­ne, pri­sto­pi­ti sis­te­ma­tič­no, z ja­sni­mi konč­ni­mi ci­lji, me­to­do­lo­gi­ja­mi in po­stop­ki. Vla­da pod­pi­ra zah­te­vo po sa­na­ci­ji de­gra­di­ra­nih ob­mo­čij, obe­nem pa na­spro­tu­je spre­je­tju pre­dla­ga­ne­ga za­ko­na za po­sa­mi­čen pri­mer. Ta­kšen pri­stop na­mreč ru­ši ve­ljav­no sis­tem­sko ure­di­tev na po­dro­čju sa­na­ci­je de­gra­di­ra­ne­ga oko­lja in jo v po­memb­nih vi­di­kih po­slab- Da se za­de­ve na po­dro­čju ce­lo­vi­te sa­na­ci­je Celj­ske ko­tli­ne ne pre­ma­kne­jo, tar­na­jo tu­di na celj­ski ob­či­ni. "Če­prav so stro­kov­ne služ­be Me­stne ob­či­ne Ce­lje ves čas v sti­ku z mi­ni­str­stvom za oko­lje in pro­stor, se za­de­ve ne pre­ma­kne­jo, kar je po na­šem mne­nju ne­od­go­vor­no in ne­do­pu­stno. De­lov­na sku­pi­na, ki jo je ime­no­va­lo mi­ni­str­stvo, je v le­tih 2013 in

2014 pri­pra­vi­la osnu­tek pred­pi­sa za sa­na­ci­jo Celj­ske ko­tli­ne, ki pa ni bil spre­jet z raz­la­go, da zanj ni ustre­zne prav­ne pod­la­ge. Mi­ni­stri­ca Ire­na Maj­cen je le­ta 2015 ime­no­va­la no­vo de­lov­no sku­pi­no, ki je pri­pra­vi­la no­vi pred­pis o sta­nju tal. Mi­ni­str­stvo je ta pred­pis ju­li­ja la­ni po­sre­do­va­lo v jav­no obrav­na­vo. Ko je bi­la ta za­klju­če­na, bi mi­ni­str­stvo mo­ra­lo na­da­lje­va­ti po­sto­pek spre­je­tja na vla­di, ven­dar te­ga ni sto­ri­lo," so na krat­ko kro­no­lo­ško pov­ze­li do­ga­ja­nje. Na po­bu­de ob­ča­nov in me­stnih sve­tni­kov so se me­stne obla­sti od­lo­či­le, da se po ne­kaj­le­tnem pre­mo­ru v Ce­lju po­nov­no or­ga­ni­zi­ra pu­stno ra­ja­nje s po­vor­ko po me­stnih uli­cah. Osre­dnji do­go­dek bo da­nes, na pu­stni to­rek. Od 15. ure da­lje se bo­do ma­ske zbra­le na Tr­gu celj­skih kne­zov, kjer bo­do do­bi­le svo­je šte­vil­ke. Kar­ne­val­ma­i­ster bo na­to po­vor­ko po­pe­ljal do Kre­ko­ve­ga tr­ga, kjer bo do­ga­ja­nje do­se­glo vr­hu­nec ob 16. uri z ra­ja­njem in po­de­li­tvi­jo na­grad.

Pu­stno ra­ja­nje se bo za­če­lo že do­pol­dne, ko bo me­stno sre­di­šče ob­ho­di­la po­vor­ka uči­te­ljev in učen­cev Osnov­ne šo­le La­va in II. osnov­ne šo­le Ce­lje. Čla­ni Tu­ri­stič­ne­ga in kul­tur­ne­ga dru­štva Ce­lje pa bo­do v so­de­lo­va­nju z Za­vo­dom Ce­le­ia Ce­lje oce­nje­va­li, ka­te­ri lo­ka­li v sre­di­šču me­sta so se naj­bolj pri­pra­vi­li na le­to­šnje pu­sto­va­nje. Na brez­plač­ni pu­stni zaj­trk med 10. in 13. uro va­bi kr­čma Ta­mKoUči­ri. Ži­vah­no bo tu­di v Glas­be­ni šo­li Ce­lje, kjer bo ob 16. uri jav­ni na­stop učen­cev osnov­ne sto­pnje pr­ve­ga in dru­ge­ga ra­zre­da. Celj­ski pust bo­do po­ko­pa­li čla­ni KD Svo­bo­da Za­grad v so­de­lo­va­nju z Za­vo­dom Ce­le­ia Ce­lje ju­tri ob 16. uri na Kre­ko­vem tr­gu. (vve) šu­je, pri če­mer ne vse­bu­je no­be­nih no­vih in se­ve­da tu­di ne sis­tem­skih re­ši­tev za bo­do­če pri­me­re re­še­va­nja v pre­te­klo­sti one­sna­že­nih ob­mo­čij," je za­pi­sa­no v pov­zet­kih se­je. No­vi­ca je naj­bolj raz­o­ča­ra­la ko­or­di­na­tor­ja Ci­vil­ne ini­ci­a­ti­ve Ce­lje Bo­ri­sa Šu­štar­ja, ki na ra­čun de­la mi­ni­stri­ce ni iz­bi­ral be­sed. "To sta­li­šče je skraj­no ne­od­go­vor­no in do­kaz nje­ne po­pol­ne ne­spo­sob­no­sti re­še­va­nja pro­ble­mov. Ko na­va­ja, da je za sa­na­ci­jo one­sna­že­nja Celj­ske ko­tli­ne, da pa ni za spre­je­tje za­ko­na, ki ta pro­blem na dol­gi rok re­šu­je, ka­že na od­so­tnost lo­gič­ne­ga mi­šlje­nja. To­rej, ta ose­ba je v na­spro­tju sa­ma s sa­bo in za­dnji čas je, da se njej in nje­ni eki­pi man­dat kon­ča in da gre v zgo­do­vi­no kot mi­ni­stri­ca, ki je na­re­di­la naj­več ško­de oko­lju in lju­dem," je kri­ti­čen Šu­štar. "Tej ose­bi ni­ti zdrav-

Vpr­vih dneh de­cem­bra le­ta 1957 je Ce­lje do­bi­lo pi­o­nir­sko knji­žni­co, ki jo je usta­no­vi­lo dru­štvo pri­ja­te­ljev mla­di­ne. To si je pri­za­de­va­lo mla­di­ni in dru­ži­nam nu­di­ti čim bolj­šo vzgo­jo, otro­kom pa zdra­vo in pri­je­tno raz­ve­dri­lo. "Če­prav je bi­lo za be­ro­čo mla­dež do­bro po­skr­blje­no v me­stni in štu­dij­ski knji­žni­ci, pa je bi­la no­va knji­žni­ca za otro­ke ze­lo po­memb­na kul­tur­na pri­do­bi­tev za me­sto in lju­di," pri­po­ve­du­je Ida Kre­ča, vod­ja de­jav­no­sti za otro­ke, ki v celj­ski otro­ški knji­žni­ci de­la že le­ta in je otro­štvo po­lep­ša­la mar­si­ka­te­re­mu mla­de­mu bral­cu.

Iz otro­ške knji­žni­ce, kjer si otro­ci za­ra­di majh­ne­ga pro­sto­ra sko­raj­da ni­so mo­gli iz­bra­ti knjig, je na­sta­la knji­žni­ca za otro­ke, ki je vse do da­nes pri­va­blja­la šte­vil­ne mla­de. "Le­ta, ki so pre­te­kla, so v ži­vlje­nja lju­di pri­ne­sla ve­li­ke spre­mem­be, knji­žni­ci pa ra­zvoj in po­men, ki si ga ta­krat, ne­koč, ni bi­lo mo­go­če ni­ti pred­sta­vlja­ti. Knji­žni­ca pri Mi­šku Knjiž­ku je po­sta­la del vsak­da­na na­ših naj­mlaj­ših otrok, šo­lar­jev, dru­žin, vseh ge­ne­ra­cij," nav­du­še­no pri­po­ve­du­je Ida Kre­ča. "Ne­koč pi­o­nir­ji so da­nes še ve­dno čla­ni knji­žni- je otrok v kon­ta­mi­ni­ra­nih vrt­cih ni po­memb­no, saj se ob vseh jav­no ob­ja­vlje­nih po­dat­kih o za­stru­plje­nih igri­ščih v vrt­cih ni­ko­li ni od­zva­la in za­vze­la za nuj­no sa­na­ci­jo ter pre­ne­ha­nje ogro­ža­nja zdrav­ja naj­ran­lji­vej­še sku­pi­ne pre­bi­val­stva. To je eti­ka in mo­ra­la te ose­be, če od­mi­sli­mo, da je po pri­se­gi dol­žna de­lo­va­ti za do­b­ro­bit vse­ga pre­bi­val­stva!"

Ob tem je Šu­štar opo­mnil, da tak za­kon pod­pi­ra­jo pred­stav­ni­ki Slo­ven­ske aka­de­mi­je zna­no­sti in ume­tno­sti, ki na­va­ja­jo, da je za­kon in­ter­ven­ten prav za­ra­di aku­tno­sti pro­ble­mov in da je pri­o­ri­te­ta sa­na­ci­ja vseh vrt­cev v Ce­lju, kjer se otro­ci igra­jo na za­stru­plje­nih igri­ščih. Če spre­je­tja za­ko­na ne bo, bo sa­na­ci­ja vrt­cev osta­la na ple­čih celj­ske ob­či­ne, ki pa igrišč pri vseh enaj­stih vrt­cih, kjer bo ze­mlji­no še tre­ba za­me­nja­ti, ne bo re­ši­la ni­ti v le­tu dni, tem­več bo naj­prej za­če­la re­še­va­ti le naj­bolj aku­tne pri­me­re - to­rej igri­šča, v ka­te­rih so na­me­ri­li naj­ve­čja pre­se­ga­nja zdrav­ju ško­dlji­vih ko­vin.

"Ne­bu­lo­zna raz­la­ga, da se mo­ra­jo pro­ble­mi re­še­va­ti sis­tem­sko, pa do­ka­zu­je, da ta ose­ba ne po­zna Ured­be o sa­na­ci­ji Me­ži­ške do­li­ne, kjer se že de­set let iz­va­ja­jo ukre­pi za sa­na­ci­jo oko­lja in zmanj­ša­nje tve­ga­nja za zdrav­je lju­di. Po ana­lo­gi­ji je tu­di ce. Ko sem li­sta­la po sta­rih vpi­snih knji­gah, sem pre­po­zna­la med ta­kra­tni­mi pi­o­nir­ji mno­go zna­nih imen, ne­ka­te­ri so še ve­dno čla­ni na­še knji­žni­ce in čla­ni uni­ver­ze za tre­tje ži- sa­na­ci­ja Me­ži­ške do­li­ne ne­si­s­tem­ska re­ši­tev, ki pa da­je re­zul­ta­te! Ali je to ured­bo tre­ba ta­koj pre­kli­ca­ti? Ne­spor­no gre že se­daj za ne­e­na­ko­prav­no obrav­na­vo še mno­go huj­še­ga pro­ble­ma Celj­ske ko­tli­ne!" še opo­zar­ja Šu­štar, ki se je s po­seb­nim pi­smom obr­nil tu­di na po­slan­ce. "Na vse po­slan­ke in po­slan­ce na­sla­vlja­mo apel, da so­gla­sno pod­pre­te ta za­kon, ker vo­liv­ci in vo­liv­ke di­ha­mo one­sna­žen zrak in ži­vi­mo v ogro­ža­jo­čem oko­lju. Ned­vo­mno nam je kr­še­na ustav­na pra­vi­ca do zdra­ve­ga oko­lja." "Ne gle­de na sta­li­šče, ki sta ga pri­pra­vi­la mi­ni­str­stvo za oko­lje in pro­stor in De­su­so­va mi­ni­stri­ca Ire­na Maj­cen, bo raz­pra­va o pre­dlo­gu za­ko­na v pe­tek, gla­so­va­nje pa v to­rek, 20. fe- vljenj­sko ob­do­bje. Mno­gi opra­vlja­jo svoj po­klic in so med vi­dnej­ši­mi obra­zi na­še­ga me­sta in dr­ža­ve. Med nji­mi naj­de­mo znan­stve­ni­ke, špor­tni­ke, pro­fe­sor­je, go­spo­dar­stve­ni­ke, Po­leg vrt­ca na Hu­di­nji, ki ga je ob­či­na že sa­ni­ra­la, je v Ce­lju pro­ble­ma­tič­nih vrt­cev še enajst.

bru­ar­ja," pa je na Ve­če­ro­vo vpra­ša­nje, kaj se­daj, od­go­vo­ri­la pre­dla­ga­te­lji­ca za­ko­na, po­slan­ka Ja­nja Slu­ga.

"Pre­dlog za­ko­na je do­slej do­bil ve­li­ko pod­po­re ta­ko obeh lo­kal­nih sku­pno­sti kot tu­di pri stro­ki. V teh dneh pred­sta­vljam za­kon tu­di dru­gim po­slan­skim sku­pi­nam. Med dru­gim so pod­po­ro za­ko­nu iz­ra­zi­li že v po­slan­ski sku­pi­ni Le­vi­ca in pred­stav­nik ma­džar­ske na­ro­dne sku­pno­sti. Osta­le po­slan­ske sku­pi­ne bo­do svo­je od­lo­či­tve še spre­je­le in v tem tre­nut­ku tež­ko na­po­vem, ka­kšna bo pod­po­ra," je še do­da­la po­slan­ka. po­li­ti­ke, kul­tur­ne de­lav­ce, igral­ce, glas­be­ni­ke, pe­sni­ke, pi­sa­te­lje ... Ve­li­ko jih je da­nes že po­no­snih ba­bic in ded­kov, ki v knji­žni­co pri­pe­lje­jo svo­je vnu­ke in z nji­mi obu­ja­jo spo­mi­ne na ča­se, ko so bi­li na nji­ho­vem me­stu sa­mi. Še­st­de­se­ti ju­bi­lej bo­do v Mi­šku Knjiž­ku, ka­kor je otro­ška knji­žni­ca do­bi­la ime sre­di 90. let, pro­sla­vi­li, kot se spo­do­bi. "Uži­va­li bo­mo v pra­vlji­cah, ju­bi­lej­ni Mar­tin Kr­pan bo šo­lar­je s svo­jo zgod­bo mor­da po­du­čil o zdra­vi kmeč­ki pa­me­ti, Mu­ca co­pa­ta­ri­ca, ta več­na pra­vlji­ca, bo oča­ra­la naj­mlaj­še. Mi­škov čvek bo v knji­žni­co hkra­ti po­va­bil na­še nek­da­nje pri­dne bral­ce, da­nes pa vi­dnej­še ustvar­jal­ce mla­din­ske knji­žev­no­sti in ilu­stra­ci­je."

V otro­ški knji­žni­ci da­nes hra­ni­jo 95 ti­soč enot gra­di­va, nad ka­te­ri­mi skrb­no be­di knji­žnič­na ma­sko­ta - Mi­ško Knjiž­ko. Za nje­go­vo pre­no­vlje­no po­do­bo je pred tre­mi le­ti po­skr­be­la pri­zna­na ilu­stra­tor­ka Li­la Prap. Po več kot dvaj­se­tih le­tih, od­kar Mi­ško Knjiž­ko raz­ve­se­lju­je otro­ke, je čas, da do­bi tu­di druž­bo, za­to se mu bo­do pri­dru­ži­li pri­ja­te­lji: Malč­ka Bralč­ka, Oli­ver Knji­go­žer in Živ­ko Na­ga­jiv­ko.

Fo­to: As­ja LEDNIK

Ma­sko­ta knji­žni­ce je Mi­ško Knjiž­ko.

Fo­to: Gor­da­na POSSNIG

Bo­ris Šu­štar

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.