(Ne)uspe­šna vi­so­ko­šol­ska zgod­ba

Ra­ven­ska ob­či­na za šo­lo, v ka­te­ri je od 16 vpi­sa­nih štu­den­tov do­slej di­plo­mi­ral le eden, de­set pa jih je pre­ne­ha­lo štu­di­ra­ti, na­me­ni­la sko­raj 270 ti­soč evrov

Vecer - - KOROŠKA - Le­tno za štu­dij oko­li 20 ti­soč evrov

Vi­so­ka šo­la Rav­ne, ki iz­va­ja le iz­re­dni vi­so­ko­šol­ski štu­dij s po­dro­čja stroj­ni­štva, ima že od usta­no­vi­tve v le­tu 2011 te­ža­ve s sla­bim vpi­som v pro­gram Ino­va­tiv­ni ra­zvoj iz­del­kov. Od pr­ve­ga vpi­sa v šol­skem le­tu 2013/14 do le­tos je uspe­šno za­go­var­jal di­plo­mo sa­mo en di­plo­mant, en ima opra­vlje­ne vse ob­ve­zno­sti ra­zen di­plo­me, tri­je pa so vpi­sa­ni v tre­tji le­tnik. Kot je iz­ra­ču­nal ra­ven­ski sve­tnik Zlat­ko Ha­li­lo­vič, je ob­či­na Rav­ne na Ko­ro­škem v teh le­tih za­njo na­me­ni­la oko­li 265 ti­soč evrov, sku­paj z de­le­ži dru­gih so­u­sta­no­vi­te­ljev naj bi bi­lo za ta za­seb­ni vi­so­ko­šol­ski za­vod po­ra­blje­nih 290 ti­soč evrov. "Iz­plen se mi zdi pre­maj­hen, za ta de­nar bi lah­ko ob­či­na de­ni­mo fi­nan­ci­ra­la po­di­plom­ski štu­dij 58 dok­tor­jem zna­no­sti. Kdo je od­go­vo­ren za ne­tran­spa­ren­tno tro­še­nje dav­ko­pla­če­val­ske­ga de­nar­ja in za­kaj je bi­lo to sploh po­treb­no?" spra­šu­je Ha­li­lo­vič. Ra­ven­ski žu­pan To­maž Ro­žen pri­tr­di, da so tej vi­so­ko­šol­ski zgod­bi de­jan­sko na­me­ni­li ome­nje­ni zne­sek, saj šo­la brez ob­čin­ske­ga de­nar­ja ne bi mo­gla de­lo­va­ti. "Od Ko­ro­ške­ga viš­je- in vi­so­ko­šol­ske­ga sre­di­šča (Ko­vi­vis) smo ku­pi­li ela­bo­rat, pri­pra­vi­li so tu­di vse po­treb­no za akre­di­ta­ci­jo vi­so­ko­šol­ske­ga pro­gra­ma, kar nas je ve­lja­lo 150 ti­soč evrov. Po za­čet­ku de­lo­va­nja pa smo vi­so­ki šo­li na­ka­za­li v pov­pre­čju oko­li 20 ti­soč evrov le­tno, tu­di v le­to­šnjem pro­ra­ču­nu jim na­me­nja­mo 14 ti­soč evrov," ra­zlo­ži Ro­žen. Spo­mni, da je od­lok o nje­ni usta­no­vi­tvi po­tr­dil ra­ven­ski ob­čin­ski svet, s spre­je­mom ob­čin­ske­ga pro­ra­ču­na pa sve­tni­ki vsa­ko le­to po­tr­di­jo tu­di fi­nan­ci­ra­nje šo­le.

Pri usta­no­vi­tvi so za zgled ozi­ro­ma mo­del vze­li Fa­kul­te­to za teh­no­lo­gi­jo po­li­me­rov v Slo­venj Grad­cu, ki je bi­la usta­no­vlje­na pred dva­naj­sti­mi le­ti kot vi­so­ko­šol­ski za­vod. Na­sta­la je na po­bu­do go­spo­dar­stva, med so­u­sta­no­vi­te­lji pa je po­leg go­spo­dar­skih družb tu­di Me­stna ob­či­na Slo­venj Gra­dec. Po­dob­no so tu­di na Rav­nah ugo­ta­vlja­li, da so po­tre­be ko­ro­ške­ga go­spo­dar­stva po vi­so­ko iz­o­bra­že­nem ka­dru s po­dro­čja stroj­ni­štva in me­ta­lur­gi­je ve­li­ke, za­to je ob­či­na sku­paj z ne­ka­te­ri­mi go­spo­dar­ski­mi druž­ba­mi iz Me­ži­ške do­li­ne pri­sto- pi­la k usta­no­vi­tvi vi­so­ke šo­le. Po­leg te­ga bi z vpi­som v re­dni vi­so­ko­šol­ski pro­gram v re­gi­ji ob­dr­ža­li pri­ho­dnje štu­den­te in s tem pre­pre­či­li beg mo­žga­nov, že za­po­sle­nim pa omo­go­či­li pri­do­bi­tev viš­je sto­pnje iz­o­braz­be. V že­lji, da bi štu­den­ti pri­do­bi­li čim več prak­tič­nih znanj, so obli­ko­va­li pro­gram Ino­va­tiv­ni ra­zvoj iz­del­kov in v po­u­če­va­nje vklju­či­li oko­li 60 od­stot­kov pre­da­va­te­ljev iz lo­kal­ne­ga oko­lja.

Žal pa že od za­čet­ka ni šlo vse po za­sta­vlje­nih na­čr­tih: "Ob usta­no­vi­tvi šo­le smo ra­ču­na­li, da bo­mo pri­do­bi­li kon­ce­si­jo za iz­ved­bo re­dne­ga štu­di­ja in s tem šo­li omo­go­či­li pol­ni za­gon. Na ža­lost pa dr­ža­va vse od nje­ne usta­no­vi­tve ni po­de­li­la no­be­ne kon­ce­si­je za re­dne štu­di­je. Za­to šo­la iz­va­ja sa­mo iz­re­dni štu­dij, šol­ni­na za en le­tnik je 2500 evrov," po­ja­snju­je vr­šil­ka dol­žno­sti de­ka­na Ta­de­ja Pri­mo­žič Mer­kač. Po­leg te­ga so se za­če­le po­ja­vlja­ti spre­mem­be tu­di pri dru­gih usta­no­vi­te­ljih in pod­por­ni­kih usta­no­vi­tve šo­le, ki so ob usta­no­vi­tvi na­čr­to­va­li vpis svo­jih za­po­sle­nih. Ta­ko Li­to­stroj Rav­ne za­ra­di te­žav sploh ni vpla­čal usta­no­vi­tve­ne­ga zne­ska. je vr­šil­ka dol­žno­sti de­ka­na. Na­sle­dnji ra­zlog za slab vpis je po nje­nem mne­nju še v tem, da na Rav­nah v okvi­ru Šol­ske­ga cen­tra Rav­ne de­lu­je tu­di Viš­ja šo­la Rav­ne, kjer iz­o­bra­žu­je- jo in­že­nir­je stroj­ni­štva in me­ha­tro­ni­ke. Za raz­li­ko od vi­so­ke šo­le je na njej štu­dij brez­pla­čen.

"Že ves čas gle­da­mo na stro­ške. Po sre­dnje­šol­skih teh­ni­ških pro­gra­mih se jih le ma­lo vpi­še na iz­re­dni vi­so­ko­šol­ski štu­dij­ski pro­gram. Naj­ve­čji stro­šek pred­sta­vlja­jo pre­da­va­nja, saj mo­ra­mo, ne ozi­ra­je na šte­vi­lo štu­den­tov, pla­ča­ti pre­da­va­te­lje in pro­sto­re. Pre­ži­ve­li smo na ra­čun do­ta­ci­je ob­či­ne in šol­nin," raz­la­ga Pri­mo­žič Mer­ka­če­va. Ker so usta­no­vi­te­lji ozi­ro­ma šo­la štu­den­tom dol­žni omo­go­či­ti za­klju­ček štu­di­ja, za­vo­da (še) ne bo­do uki­ni­li. Te­mu pri­tr­ju­je tu­di ra­ven­ski žu­pan, ki gle­de vi­so­ke­ga šol­stva na Rav­nah še ni re­kel za­dnje be­se­de. V pri­ha­ja­jo­čem šol­skem le­tu si­cer ne bo­do več omo­go­či­li vpi­sa v pr­vi le­tnik. Raz­mi­šlja­jo, da bo­do po­tem, ko bo­do štu­den­ti do­kon­ča­li štu­dij, de­lo­va­nje šo­le le za­ča­sno usta­vi­li. To pa v pr­vi vr­sti iz ra­zlo­ga, če kdaj v pri­ho­dno­sti pri­do­bi­jo kon­ce­si­jo za iz­va­ja­nje re­dne­ga štu­dij­ske­ga pro­gra­ma.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.