Sta­vi­jo na sle­dlji­vost iz­del­kov

Pa tu­di na ka­ko­vost, čim manj­še ne­ga­tiv­ne vpli­ve pro­i­zvo­dnje na oko­lje in čim niž­jo po­ra­bo na­do­mest­kov za na­rav­ne se­sta­vi­ne

Vecer - - PODRAVJE - V Ru­si­jo kma­lu več Še več v pro­sto re­jo Pri nas manj an­ti­bi­o­ti­kov

Ti­bor Ši­mon­ka, pred­se­dnik upra­ve Pe­ru­tni­ne Ptuj, je na vče­raj­šnjem sre­ča­nju s po­slov­ni­mi par­tner­ji po­slo­va­nje Pe­ru­tni­ne opre­de­lil kot so­li­dno. "Na­še po­slo­va­nje lah­ko oce­nim kot re­la­tiv­no uspe­šno. Pri­hod­ki so z 257,1 mi­li­jo­na evrov ne­ko­li­ko viš­ji od pre­dlan­skih, pro­da­ja je viš­ja in zna­ša 86.822 ton iz­del­kov, od te­ga iz­vo­zi­mo 66 od­stot­kov na­ših iz­del­kov. Iz­voz v dr­ža­ve Evrop­ske uni­je smo po­vi­ša­li za 30 mi­li­jo­nov evrov," je de­jal. Druž­ba, ki sku­paj s svo­ji­mi hče­rin­ski­mi pod­je­tji v tu­ji­ni in ko­o­pe­ran­ti za­po­slu­je oko­li 3700 lju­di in je v ve­čin­ski la­sti Slo­ven­ske in­du­stri­je je­kla (SIJ), iz­va­ža v kar 20 dr­žav EU in si s šte­vil­ni­mi po­te­za­mi od­pi­ra trg v ZDA. V za­dnjih dveh le­tih je z okre­plje­ni­mi de­jav­nost­mi še moč­ne­je pro­dr­la tu­di na tr­ge dr­žav Bli­žnje­ga vzho­da.

"Iz­voz v Ru­si­jo je res ne­ko­li­ko za­mrl za­ra­di zna­nih ome­ji­tev ozi­ro­ma go­spo­dar­ske­ga em­bar­ga EU, ven­dar zdaj kre­pi­mo mo­žno­sti, da za iz­voz v Ru­si­jo po­skr­bi­mo pre­ko na­še­ga hče­rin­ske­ga pod­je­tja v Sr­bi­ji. In v tem le­tu pri tem pri­ča­ku­je­mo ve­čjo rast," je še de­jal Ši­mon­ka. Ob tem je po­u­da­ril tu­di, da bo­do le­tos sa­mo na ob­mo­čju ptuj­skih pro­i­zvo­dnih lo­ka­cij za ra­zvoj teh­no­lo­gi­je na­me­ni­li oko­li se­dem mi­li­jo­nov evrov, pred­vsem bo­do vla­ga­li v so­dob­nej­še pa­kir­ne li­ni­je. "Več kot dva mi­li­jo­na lju­di pov­sod po sve­tu vsak dan ku­pi ka­te­re­ga do na­ših iz­del­kov," je do­dal Da­vid Vi­se­njak, glav­ni iz­vr­šni di­rek­tor za po­dro­čje pro­da­je. Iz­po­sta­vil je, da si Pe­ru­tni­na pri­za­de­va pred­vsem na po­dro­čju ka­ko­vo­sti su­ro­vin in iz­del­kov ter skrb­ne sle­dlji­vo­sti pro­i­zvo­dnji "od nji­ve do vi­li­ce".

Kot ve­li­ko pred­nost v pri­mer­ja­vi s kon­ku­ren­co je Vi­se­njak iz­po­sta­vil vpe­lja­vo pro­ste re­je pi­ščan­cev, ki zdaj v ce­lo­tni pro­i­zvo­dnji pe­ru­tnin­ske­ga me­sa v pod­je­tju pred­sta­vlja 20 od­stot­kov. A si bo­do pri­za­de­va­li za še ob­ču­tnej­še po­ve­ča­nje pro­ste re­je pi­ščan­cev. "Na­ša pred­nost je tu­di čim manj­ša upo­ra­ba na­do­mest­kov za su­ro­vi­ne in do­dat­kov ter sko­raj nič an­ti­bi­o­ti- kov v kr­mi. Že pred de­se­tle­tji smo se od­lo­či­li za opu­sti­tev upo­ra­be ko­stne mo­ke v pre­hra­ni ži­va­li. Na­še far­me ima­jo tu­di pre­cej niž­je kon­cen­tra­ci­je šte­vi­la ži­va­li na kva­dra­tni me­ter v pri­mer­ja­vi s kon­ku­renč­ni­mi pro- iz­vo­dnja­mi," je po­ve­dal Vi­se­njak. Po­u­dar­ja­nje po­me­na pro­ste re­je je do­bro­do­šlo, ker se slo­ven­ski po­tro­šni­ki za na­kup od­lo­ča­jo tu­di vse bolj po tem me­ri­lu. Na pr­vem me­stu sta pri vpli­vu na nji­ho­vo od­lo­ča­nje po­re­klo in sle­dlji­vost iz­del­ka (70-od­sto­tni de­lež), na dru­gem s 60 od­stot­ki vpli­va cena. Na tre­tjem me­stu je s 36,5 od­stot­ka vpli­va in­for­ma­ci­ja po­tro­šni­kov o na­či­nu vzre­je ozi­ro­ma o raz­me­rah, v ka­te­rih re­di­jo ži­va­li. "Nič ni pre­pu­šče­no na­klju­čjem, za­to je do­bro so­de­lo­va­nje s 36 rej­ci pro­ste re­je, ki ima­jo far­me na Pri­mor­skem, Go­renj­skem, Do­lenj­skem in Šta­jer­skem, za pod­je­tje ključ­no," je skle­nil Vi­se­njak. Agrar­ni eko­no­mist dr. Aleš Ku­har iz Bi­o­teh­nič­ne fa­kul­te­te v Lju­blja­ni je opo­zo­ril, da je eno vse­bi­na od­go­vo­rov po­tro­šni­kov na an­ke­tne vpra­šal­ni­ke, dru­go pa nji­ho­vo ob­na­ša­nje V po­so­do­bi­tev ptuj­skih pro­i­zvo­dnih zmo­glji­vo­sti bo Pe­ru­tni­na le­tos vlo­ži­la se­dem mi­li­jo­nov evrov. pri na­ku­pih. Pri tem je po­u­da­ril, da je kljub odlič­nim po­dat­kom o mi­ni­mal­ni po­ra­bi an­ti­bi­o­ti­kov pri re­ji pe­ru­tni­ne uvoz pe­ru­tnin­ske­ga še ve­dno ve­lik. V Slo­ve­ni­ji v re­ji po­ra­bi­jo kar osem­krat manj an­ti­bi­o­ti­kov kot de­ni­mo na Ma­džar­skem in tu­di zna­tno manj kot v Ita­li­ji, Av­stri­ji in na Hr­va­škem, od ko­der pri­ha­ja pe­ru­tnin­sko me­so na po­li­ce tr­go­vin v Slo­ve­ni­ji. Za­to Ku­har vi­di naj­ve­čji iz­ziv prav v tem, ka­ko po­ve­ča­ti pro­da­ni de­lež ka­ko­vo­stne­ga pe­ru­tnin­ske­ga me­sa do­ma­če­ga iz­vo­ra v Slo­ve­ni­ji v pri­mer­ja­vi s ce­nej­ši­mi pro­i­zvo­di iz ome­nje­nih dr­žav. Prav pri an­ti­bi­o­ti­kih je na­mreč zna­no, da nji­ho­va upo­ra­ba v pri­re­ji me­sa za pre­hra­no lju­di za­se­da dru­go me­sto med vzro­ki za na­ra­šča­jo­čo re­zi­sten­tnost in je ta­koj za nji­ho­vo pre­ti­ra­no upo­ra­bo v hu­ma­ni me­di­ci­ni.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.